Home » Issue 10

Družboslovne Razprave 10 (VII)

Prostor in sociologija

Zdravko Mlinar

Družboslovne Razprave 10, pages 3-12

Abstract
V tem tekstu avtor predstavlja širši kontekst in skupni imenovalec tematskega jedra te številke Družboslovnih razprav. Pri tem ugotavlja, da so utrjeni spoznavni okviri kot jih predstavljajo urbana in ruralna sociologija, ali sociologija lokalnih skupnosti postali preozki za celovito in sistematično pojasnjevanje (determiniranosti) prostorske organizacije in sprememb na vseh ravneh teritorialno - družbene organizacije. Razvojni procesi (globalizacija - individuacija) terjajo razširitev tako v smeri večravenske analize kot z vidika preseganja sektorske omejenosti. Oboje predpostavlja poenoteno pojasnjevanje sprememb v širšem prostoru. Vendar pa neomarksistična družbena (urbana) teorija, kije na ideološki podlagi privedla do popolne marginalizacije prostora, tega ni dopuščala. Tudi (urbana) sociologija v Jugoslaviji je v preteklih dveh desetletjih preveč pasivno sledila "novim" tokovom na Zahodu, tako da se je sama znašla v paradoksalnem položaju: kot svoj glavni vir je upoštevala "neprostorsko urbano sociologijo" in se na taki podlagi vključevala v razreševanje problemov prostorske organizacije ter prostorskega in urbanističnega planiranja v praksi. Avtor sicer ne vidi rešitve v nasprotnem ekstremu (fetišizmu prostora), temveč se zavzema za poenoteno obravnavanje družbeno - prostorske dinamike in v tem smislu nakazuje perspektivo izgrajevanja prostorske sociologe.

Download fulltext (PDF) >>


Od prostora krajev k prostoru tokov: prestrukturiranje ali razkroj teritorialno-družbene organizacije?

Zdravko Mlinar

Družboslovne Razprave 10, pages 15-44

Abstract
Avtor ugotavlja, da niti (urbana) sociologija niti družbene znanosti nasploh do sedaj še niso izoblikovale ustreznega teoretskega okvira, znotraj katerega bi lahko na enotni podlagi celovito in sistematično pojasnjevali temeljne procese družbenoprostorskega prestrukturiranja v današnjem času. Zato se opre na paradigmo družbenega razvoja kot enotnost nasprotij individuacije in globalizacije ter identificira temeljne razsežnosti obeh procesov. Pod tem zornim kotom pa interpretira procese, ki kažejo na prestrukturiranje in razkroj dosedanje teritorialno-družbene organizacije. Tako poskuša preseči fragmentarnost in teoretsko praznino dosedanjih razprav o postmoderni ter postfordizmu in fleksibilnosti v prostorski organizaciji družbe. Predstavljena spoznavna struktura naj bi zagotovila selektivnost in takšno strateško usmeritev nadaljnjega raziskovanja, ki bo podlaga za večjo kumulativnost znanja, obenem pa tudi za bolj sistematično izgrajevanje prostorske sociologije.

Download fulltext (PDF) >>


Teorija fleksibilne akumulacije in urbano družbeno raziskovanje

Pavel Gantar

Družboslovne Razprave 10, pages 45-63

Abstract
Prispevek se osredinja na prikaz osnovnih značilnosti teorije fleksibilne akumulacije in njene pojasnjevalne moči pri analizi urbanih družbenih procesov. Sam prikaz teorije fleksibilne akuluacije je vmeščen v kontekst urbanih in prostorskih sprememb, ki sta jih povzročili reorganizacija kapitalizma in nove informacijske tehnologije na eni strani, in v kontekst sprememb v urbani družbeni teoriji na drugi strani. Pomembno je poudariti, daje bila urbana družbena teorija podvržena temeljitim vsebinskim spremembam, da bi se lahko prilagodila novemu razvoju v "urbanem polju ". In teorija fleksibilne akumulacije predstav006Cja način prilagajanja tako imenovane "akumulacijske teorije", ki je bila nagnjena k pojasnjevanju urbanih družbenih sprememb v marksovskih kategorijah akumulacijske teorije. Čeprav avtor ne podaja nikakršnih končnih zaključkov, pa izraža domnevo, da ta teorija poskuša reševati predvsem "marksistično dediščino" v spremenjenih razmerah reorganiziranega kapitalizma. Vendar pa tej teoriji priznava določene prednosti, predvsem poskus po celovitem pojasnjevanju in poudarek na ekonomskih razsežnostih in tehnoloških spremembah, ki vplivajo na spremenjeno urbano realnost.

Download fulltext (PDF) >>


Lokalna pripadnost in globalna uvrstitev

Raimondo Strassoldo

Družboslovne Razprave 10, pages 64-76

Abstract
Ena izmed najbolj utrjenih tez v sociološki teoriji je teza, da sta posledici "modernizacije" prehod iz lokalne skupnosti v globalno družbo (iz partikularizma v univerzalizem) in zamenjava "teritorialnih korenin" z neprostorskim (funkcionalnimi) sistemi interakcije. Vendar pa so od šestdesetih let dalje temu pogledu oporekali številni fenomeni, ki jih včasih označujejo s skupnim imenom "novi lokalizem": 1) rast gospodarskih regij, ki v sebi zadržujejo majhnost, široko razpršenost in lokalno ukoreninjenost tovarn z izrecno globalno orientacijo, tako glede inputa (visoke tehnologije), kakor tudi glede outputa (tržišča): npr. Benetton v Benečiji; 2) konec rasti velikih mest in razcvet majhnih in srednje velikih mest, navadno v imenu "čarov in privlačnosti" slednjih; 3) ponovna oživitev "etičnega regionalizma" (manjšega nacionalizma, itd.), kije dolgo časa miroval v številnih naprednih in po splošnem mnenju unitarnih evropskih nacionalnih državah 4) naraščanje ekoloških gibanj v obrambo lokalnega okolja. Ta nepričakovani "novi lokalizem"se pojmuje kot poglavitna komponenta "postmoderne družbe", v kateri globalizma, ki se ga vsilili svetovni komunikacijski sistemi, dialektično sproža ponovno odkrivanje pomembnosti neposrednega "sveta življenja", ki je obenem tudi kompenzacija za sam globalizem. Po vsem videzu globalne vključenost ne izenači "prizadevanj za lokalno skupnost", čeprav utegne spremeniti nekatere njene značilnosti. Teza o koeksistenci navezanosti na lokalno okolje in širših interakcij ter obzorji v postmoderni družbi je očitno potrjena.

Download fulltext (PDF) >>


Bivalne skupnosti in nova urbana oblika : post-industrijski urbanizem in nove oblike socialne segregacije

Oliver P. Williams

Družboslovne Razprave 10, pages 77-91

Abstract
Ta referat se ukvarja s sociološkimi implikacijami nove urbane oblike. Te teme se poskuša lotiti s perspektive bivalnih skupnosti. Vendar to predpostavlja neko obče razumevanje tega, kaj je tisto, kar spodbuja urbano spremembo. Vedno večje število raznovrstnih zaposlitvenih enot ima večjo svobodo pri lokacijski izbiri. Mnoge zaposlitvene enote so izbrale smer, ki pelje v dekoncentracijo. V urbanih področjih obstaja obče nagnjenje k reševanju socialnih konfliktov s pomočjo mehanizmov segregacije in ločevanja. Vedno bolj prevladuje urbana niša, t j. prostorska oblika družbene organizacije, ki poudarja notranjo integracijo in vzdržuje le ohlapne odnose s širšim urbanim okoljem. Fenomen niše se manifestira v poskusih krojenja omenjenega okolja za omenjeno populacijo in v poskusih reduciranja števila potrebnih kompromisov s populacijami, ki niso pripadniki niše.

Download fulltext (PDF) >>


Izraba prostora - razvoj - individualnost

Jan Makarovič

Družboslovne Razprave 10, pages 92-108

Abstract
V pričujočem prispevku želimo skicirati nekatere probleme, ki se postavljajo pred prostorsko sociologijo v dobi informacijske revolucije, ki smo ji priča. Hkrati želimo pokazati, da ni mogoče razumeti niti te revolucije same niti njenih prostorskih implikacij, če ne upoštevamo notranje logike zgodovinskega razvoja. Trdimo namreč, da sledijo globalni trendi zgodovine človeštva neki notranji logiki, ki nam omogoča ne le razumevanje preteklosti, ampak tudi razumevanje možnosti, ki se nam odpirajo v prihodnosti. Druga osrednja teza tega prispevka je, da je vsa zgodovina človeštva v bistvu. "ekološka" Temeljni problem, pred katerim stoj jo človeške družbe, je slej ko prej problem čim bolj učinkovite izrabe prostora, v katerem živo - seveda ne prostora kot neke čisto geometrijske ali fizikalne danosti, ampak prostora kot možnosti predmetnih dobrin, ki zadovoljujejo človeške potrebe. In v tem smislu je tudi informacijska revolucija, čeprav dobiva z njo duhovna sfera primat v družbenem življenju, končno materialno pogojena.

Download fulltext (PDF) >>


Dileme razvoja mest in podeželja v Jugoslaviji

Barbara Verlič Christensen

Družboslovne Razprave 10, pages 109-124

Abstract

Download fulltext (PDF) >>


Privatizacija stanovanjske preskrbe

Srna Mandič

Družboslovne Razprave 10, pages 141-155

Abstract
Privatizacija stanovanjske preskrbe je eden od vidnih trendov razvoja stanovanjskih politik razvitih družb od srede sedemdesetih let in je kot tak izzval nemajhno pozornost raziskovalcev. Članek povzema nekaj diskusij o dinamiki in učinkih privatizacije v razvitih družbah ter to navezuje na Kemenyjevo konceptualizacijo soodvisnosti struktur različnih oblik potrošnje in urbanega prostora. Ob koncu je govora o pojavnih oblikah privatizaciie pod socializmom, kjer je imel ta pojav nekaj navidez podobnih elementov kot v razvitih družbah, vendar pa je bila njegova logika povsem drugačna.

Download fulltext (PDF) >>


Individualnost starega človeka v bivalnem okolju

Ida Hojnik-Zupanc

Družboslovne Razprave 10, pages 156-164

Abstract
Star človek postaja z leti fizično vedno manj samostojen v svojem bivalnem okolju. To pa ne pomeni, da ne bi mogel kljub temu ohraniti svoje individualnosti. Družbeni razvojni procesi gredo v smer večje raznolikosti posameznosti in integracije znotraj sistema. To se izraža tudi pri raznovrstnih oblikah bivanja starejših ljudi.V razvitem svetu se vse bolj uveljavljajo stanovanja, ki so funkcionalno prilagojena potrebam starejših ljudi, tako da starostnik lahko dobi "pomoč po meri" glede na stopnjo svoje fizične samostojnosti. Nekateri strokovnjaki boj zagovarjajo starostno homogeno strukturo naselja, ker je v njej lažje organizirati servisno infrastrukturo. Drugi pa zagovarjajo starostno heterogeno strukturo naselja kot bolj spodbudno naselje za medosebne interakcije in boj aktivno življenje starostnikov.

Download fulltext (PDF) >>


Obmejna mesta: primer Gorice in Nove Gorice : nekatera vprašanja ob nastajanju raziskave

Laura Bergnach

Družboslovne Razprave 10, pages 165-178

Abstract
V članku želimo nakazati primerjavo med mestoma Gorico in Novo Gorico. Pri tem izhajamo iz predpostavke, da so obmejna območja dinamične stvarnosti, nasičene z dogajanjem, pa tudi z mistifikacijami, s simboli, ki so od subjekta do subjekta različno konotirani. Članek ima pretežno opisne smotre, nameravamo torej analizirati različnosti in/ali podobnosti v zvezi z dinamikami, ki jih povzročajo splošne družbene spremembe; prinaša pa tudi pragmatične predloge, saj skuša na osnovi prispevka, ki so ga družbene znanosti dale raziskovanju meja, ugotoviti in torej predlagati možne raziskovalne teme v zvezi s to urbano obmejno stvarnostjo. Vprašanje, ki nas je vodilo pri tem razmišljanju, ni kaj je meja, temveč kako se meja oblikuje v posameznih subjektih? Je to moteč element ali nasprotno gospodarski in kulturni resurs, ki zmore ustvarjati socialno strukturo? Obe mesti, eno seje "rodilo kot obmejno", drugo je "postalo obmejno", imata podobne strukture in funkcije. Njun odnos označuje medsebojna odvisnost in komplementarnost, pa tudi konkurenčnost in tekmovalnost. Analiza statističnih kazalcev v zvezi s prebivalstvom namreč ne kaže toliko na dva momenta istega razvojnega procesa, kolikor na dva različno členjena procesa: Nova Gorica je "mlado" dinamično mesto, protagonist, medtem ko se Gorica kaže povsem v fazi redefiniranja svoje gospodarske in kulturne identitete znotraj pokrajinske in deželne organizacije teritorija.

Download fulltext (PDF) >>


Vpliv kulturnih vzorcev in tradicije na procese družbenega razvoja : teze

Vesna V. Godina

Družboslovne Razprave 10, pages 179-186

Abstract
Povzetek članka ni na voljo.

Download fulltext (PDF) >>


Razvojni trendi sociologije

Veljko Rus

Družboslovne Razprave 10, pages 219-233

Abstract
Povzetek članka ni na voljo.

Download fulltext (PDF) >>


Poročilo o delu RC 10 na kongresu ISE v Madridu

Veljko Rus

Družboslovne Razprave 10, pages 224-230

Abstract
Povzetek članka ni na voljo.

Download fulltext (PDF) >>


Sociološki kongres v Madridu - skozi prostor (in čas)

Drago Kos

Družboslovne Razprave 10, pages 231-235

Abstract
Povzetek članka ni na voljo

Download fulltext (PDF) >>


Različnost s priokusom enotnosti - ISA, RC13 : Sociologija prostega časa na XII. svetovnem kongresu sociologije

Nevenka Černigoj-Sadar

Družboslovne Razprave 10, pages 236-240

Abstract
Povzetek članka ni na voljo

Download fulltext (PDF) >>


Znanost, univerza in tehnologija : Sociološka perspektiva

Mojca Novak Pešec

Družboslovne Razprave 10, pages 241-244

Abstract
Povzetek članka ni na voljo

Download fulltext (PDF) >>