Home » Issue 17-18

Družboslovne Razprave 17-18 (X)

Neokorporativizem na Slovenskem?

Miroslav Stanojević

Družboslovne Razprave 17-18, pages 10-12

Abstract
Povzetek članka ni na voljo.

Download fulltext (PDF) >>


Demokratični korporativizem v luči razvojne strategije majhnih držav

Frane Adam

Družboslovne Razprave 17-18, pages 17-29

Abstract
Članek se ukvarja z demokratičnim korporativizmom z vidika razvojne strategije majhnih držav. Izhajajoč iz Katzensteinove analize industrijskih politik in industrijskih odnosov v Avstriji in Švici, je posebno poudarjena pomembnost notranje (politične) stabilnosti kot pogoja za fleksibilno mednarodno prilagajanje. Demokratični korporativizem je obravnavan kot važen in uporaben vzvod stabilnosti in oblikovanja konsenza, ki omogoča opredelitev in implementacijo široko zasnovane razvojne strategije. Izkušnje nekaterih uspešnih majhnih držav kažejo, da se sistemsko kompetitivnost v smislu "sposobnosti za mednarodne transakcije" lahko zgradi na osnovi sinergetske kooperacije med vlado, organiziranimi interesnimi skupinami, zasebnimi iniciativami in ustreznimi sektorskimi politikami (izobraževanje, tehnologija itd.). Za Slovenijo, kot majhno državo, bi bila sistemska kompetivnost utemeljena na "avtocentričnemu razvoju z asociacijo" (kar pomeni ohranitev nacionalne identitete in istočasno odprtost do svetovnih trgov in mednarodnega sodelovanja) najboljši odgovorna procese globalizacije. Demokratični korporativizem bi lahko imel v tem pogledu - čeprav je organizacijska in pogajalska moč interesnih skupin še v embrionalnem stadiju - zelo pomembno vlogo.

Download fulltext (PDF) >>


Sindikati v procesu oblikovanja politik

Danica Fink Hafner

Družboslovne Razprave 17-18, pages 30-47

Abstract
Prispevek ima dva namena. Prvi je umestiti razprave o neokorporativizmu na Slovenskem v aktualne konceptualne razprave o proučevanju vloge interesnih skupin v procesu oblikovanja politik. Različne teoretske usmeritve in koncept policy mrež ("policy network") so predstavljeni kot možni načini raziskovanja na tem polročju. Drugi namen prispevka pa je prikaz obstoječih empiričnih podatkov, ki govorijo o vlogi sindikatov v nastajajočih policy mrežah na Slovenskem. Odprtost vlade za konsultativno politiko ter razmerja med strankami in sindikati so obravnavani kot (so)določnice vloge sindikatov v oblikovanju in uresničevanju politik v Sloveniji.

Download fulltext (PDF) >>


Socialdemokracija, sindikati, korporativizem?

Urban Vehovar

Družboslovne Razprave 17-18, pages 48-63

Abstract
Prispevek izhaja iz predpostavke, da predstavlja močno delavsko gibanje (t. j. močna socialdemokracija in enotno sindikalno gibanje) ugoden predpogoj vzpostavitve korporativističnih razmerij. Preverjanje te predpostavke v slovenskih razmerah kaže, da na Slovenskem nimamo opraviti z močno socialdemokracijo, niti z enotnim sindikalnim gibanjem, ker je prevladujoči družbeni razcep prej kulturno-vrednotne kot interesne narave. Ta razcep opredeljuje tako politične stranke, med njimi obe nasprotujoči si socialdemokratski stranki, kot tudi obe dominantni nasprotujoči si sindikalni centrali.

Download fulltext (PDF) >>


Politične orientacije slovenskih sindikatov

Gregor Tomc

Družboslovne Razprave 17-18, pages 64-75

Abstract
Po več kot štirih desetletjih socializma so socialni akterji in mreže sindikalizma v postsocialistični Sloveniji v veliki meri odsotni ali premalo razviti. Sloj delodajalcev se šele oblikuje, medtem ko imajo predstavniki vlade in sindikatov pogosto nekompatibilne vzajemne predstave ter glede na to nerealistična vzajemna pričakovanja. Sama sindikalna scena pa je pluralistična. Večja sindikata sta konfrontacijsko oz. participativno orientirana, druga dva pa skušata vzpostaviti ekvidistanco do prevladujočih sindikatov s pretežno profesionalno orientacijo.

Download fulltext (PDF) >>


Neokorporativizem in sindikalni pluralizem

Miroslav Stanojević

Družboslovne Razprave 17-18, pages 79-91

Abstract
Na Slovenskem se neokorporativni institucionalni aranžmaji, predvsem formalno centralizirana kolektivna pogajanja in sistem soodločanja, kombinirajo s spolitiziranim sindikalnim pluralizmom. Ta kombinacija ima močne neoliberalne učinke, saj povzroča šibkost kolektivnih pogajanj na nacionalni ravni ter prestavljanje njihovega težišča na nivo podjetij. Pol tovrstnim pritiskom se na Slovenskem oblikuje dualni sistem industrijskih odnosov. Ključne značilnosti tega sistema bodo tako neoliberalne kot tudi šibke neokorporativne regulacije.

Download fulltext (PDF) >>


Sindikati in management (delodajalci) - Waffengleicheit?

Dana Mesner-Andolšek

Družboslovne Razprave 17-18, pages 92-106

Abstract
V tekstu obravnavamo vlogo ustrezne institucionaliziranosti industrijskih odnosov kot pogoja za uveljavljanje neokorporativnih tendenc v političnem sistemu. Pozornost smo namenili eni od ključnih institucij za regulacijo industrijskih odnosov – instituciji za reševanje konfliktov. Tako skušamo z prikazom različnih institucionalnih kontekstov ugotoviti, kakšna institucionalna konfiguracija bi v naših okoliščinah pospeševala oziroma zavirala razvoj neokorporativnih struktur. Slovenija mora zato šele oblikovati arhitekturo institucij, ki bi bila sposobna pospeševati neokorporativne tendence in zagotavljati določeno stopnjo stabilnosti.

Download fulltext (PDF) >>


Sindikati in privatizacija

Aleksandra Kanjuo Mrčela

Družboslovne Razprave 17-18, pages 107-119

Abstract
Lastninsko preoblikovanje slovenskega gospodarstva poteka istočasno s spreminjanjem podobe, vloge in načina dela slovenskih sindikatov. Obe spremembi vplivata ena na drugo - od lastninske strukture slovenskega gospodarstva bo odvisna strategija sindikatov v prihodnje. Po drugi strani so sindikati vplivali na potek in rezultate lastninskega preoblikovanja in bodo pri tem imeli pomembno vlogo tudi v naprej. Dosedanji proces privatizacije ima za posledico veliko lastništva zaposlenih. Le rega sindikati lahko podprejo kot trajno sestavino lastniške strukture in interes svojih lanov (to pomeni nove oblike dela in cilje sindikata) ali pa ga lahko definirajo kot prehod k bolj koncentrirani lastninski strukturi (v kateri bo vloga sindikata zaščita dela).

Download fulltext (PDF) >>


Javnomnenjske podobe sindikatov

Miroslav Stanojević, Mojca Omerzu

Družboslovne Razprave 17-18, pages 120-140

Abstract
Po slovenskem javnem mnenju sta ločenost sindikatov od politike ter enotnost sindikata bistveni predpostavki učinkovitega sindikalnega delovanja. V tem smislu lahko rečemo, da je slovensko javno mnenje seznanjeno, in da tudi "zagovarja", moderno koncepcijo sindikatov. V slovenskem javnem mnenju prevladuje ocena, da se praksa slovenskih sindikatov močno odmika od te norme, saj javno mnenje slovenske sindikate percipira kot zelo spolitizirane in (posledično) neenotne organizacije.

Download fulltext (PDF) >>


Analiza člankov o slovenskih sindikatih

Darka Podmenik

Družboslovne Razprave 17-18, pages 141-156

Abstract
Prispevek predstavlja komentarje rezultatov in rezultate analize vsebin 66. člankov iz vzorca 7. slovenskih časopisov, ki obravnavajo dogodke v času socialnih pogajanja od 1. 1. 1994 do 18.5.1994. Izhajali smo iz hipoteze, da bi novinarska pripoved o tem dogajanju morala biti smiselna, dramatična in da bi morala vsebovati diferencirana stališča ter vrednostne sodbe o posameznih pogajalskih partnerjih. Rezultati analize vsebin teh predpostavk niso potrdili.

Download fulltext (PDF) >>


Razvoj sindikalnih gibanj na slovenskem pred drugo svetovno vojno

Srečo Dragoš

Družboslovne Razprave 17-18, pages 157-171

Abstract
Za razvoj sindikalnih gibanj na Slovenskem so najpomembnejši trije dejavniki: gospodarski, politični in konceptualni. Pomen gospodarskih In političnih dejavnikov je, da dinamiziralo družbeni prostor in določajo razmere za različnost sindikalnih delovanj. Na razvoj samih sindikatov pa so vplivali zlasti družbeni koncepti, kakršne so sindikati prevzemali od političnih strank. Z njimi se je po eni strani vzdrževala trajna napetost med sindikalnimi gibanji, po drugi strani pa so se s tem slabile pogajalske pozicije delavstva do delodajalcev. Zato je splošna značilnost sindikalnih gibanj, da so bila precej močna (zlasti v začetku dvajsetih let in v drugi polovici tridesetih) in hkrati akcijsko zelo razcepljena ter idejno konkurenčna. Prav te izkušnje pa ostajajo aktualne tudi za današnji čas.

Download fulltext (PDF) >>


Sindikati in tripartizem: nekatera sporočila iz evropskega okolja. Evropskemu sindikalnemu trenutku naproti. III

Tonči Kuzmanić

Družboslovne Razprave 17-18, pages 173-191

Abstract
Če govorimo o sindikalnem trenutku Evrope, smo v položaju, ko se vladajoči razredi tako Zahoda kot Vzhoda počutijo zadosti močne, da na hitro obračunajo z zaposlenimi. Temu seveda kot nalašč botrujeta "nokautir socializem" in "razpadli komunizem". Zdi se, da ima po tolikih desetletjih "triumfalni kapitalizem" spet priložnost za to, da vzpostavi delovne odnose po lastni podobi. To pomeni, da (tudi nasilno) zniža produkcijske stroške, zviša mednarodno konkurenčnost nacionalnega gospodarstva, da depolitizira ter marginalizira tako sindikate kot tudi (ne)zaposlene. Da jih pač postavi na “pravo mesto” oz. jim vzame "pravo mero". Morda smo ponovno pred vrati novega "contestation" obdobja, obdobja spopadanja in konfrontiranja in sicer tako med svetovi delodajalcev in delojemalcev na eni kot tudi spopadov med tem svetom in svetom marginaliziranih, iz družb izključenih osebkov na drugi strani.

Download fulltext (PDF) >>


The Czech tripartite council and its contribution to social peace

Mitchell Orenstein

Družboslovne Razprave 17-18, pages 192-209

Abstract
Izjemna stopnja družbenega soglasja in politične stabilnosti je v Češki republiki od leta 1989 spremljala radikalne ekonomske reforme. Čeprav se za razlago obeh pogosto navajajo politično-kulturni in ekonomski vzroki, se avtor opredeljuje za institucionalne vzroke in pokaže na osredno vlogo češkega tripartitnega sveta pri vzpostavljanju socialnega miru. Česki tripartitni svet je nastal kot del vladne strategije konsenza. Sindikatom je dal proctor za predstavitev njihovih interesov, postal je vrh novega sistema kolektivnih delovnih razmerij in opredelil vlogo sindikatov, ki jo igrajo v novi družbi.

Download fulltext (PDF) >>


"Novi podjetniki" na začetku devetdesetih v Srbiji

Silvano Bolčić

Družboslovne Razprave 17-18, pages 210-226

Abstract
V članku so predstavljeni rezultati raziskave iz leta 1992, v katero je bilo zajetih 373 'novih podjetnikov' v Srbiji . Anketirane so bile tele kategorije podjetnikov : - lastniki novih podjetij, - lastniki novih podjetij, ki so hkrati tudi njihovi upravitelji in - upravitelji novih podjetij, ki pa niso njihovi lastniki. V prvem delu članku je poudarjena predvsem izrazita obsežnost in raznolikost te nove socialne kategorije, pri kateri pa za zdaj še manjka 'socialna kristalizacija'. 'Socialni profil' novih podjetnikov in podjetij je takle. 79 odstotkov 'novih podjetnikov' svoja podjetja tudi upravlja; dve tretjini podjetij nima več zaposlenih kot pet ljudi, vključno z lastnikom; približno 45 odstotkov analiziranih podjetij sodi v trgovinsko dejavnost, skupaj s storitveno dejavnostjo pa je njihov delež 85-odstoten Večina 'novih podjetnikov' (55 odstotkov) Ima srednjo izobrazbo, medtem ko so imeli upravljalci prejšnjih 'samoupravnih' podjetij večinoma (90 odstotkov) visoko izobrazbo. 60 odstotkov 'novih podjetnikov' je bilo prej zaposlenih v 'družbenih' firmah, 25 odstotkov je bilo brezposelnih, 8 odstotkov pa jih je bilo zaposlenih pri tujih firmah. Precejšen del nove kategorije je pred ustanovitvijo svojega podjetja delal v komercialnih in vodstvenih oddelkih 'družbenih' firm . 'Novi podjetniki' so v povprečju mlajši od vodstvenega kadra v prejšnjih 'samoupravnih' podjetij, zvečine pa so tudi moškega spola (79 odstotkov) . Tipični podjetniški značilnosti, kot sta inovativnost in pripravljenost na tveganje, sta bili redko omenjeni kot osebnostni lastnosti anketiranih podjetnikov. Namesto njiju sta prevladoval) značilnosti, kot sta 'težavno delo' in 'poznavanje posla' . Poudarek na 'delu' in 'znanju' bi lahko, kot sugerira avtor članka, pomenil tudi prikrit poskus 'legitimizacije'sedanjih podjetnikov v Srbiji, katero pa po drugi strani javnost dojema kot nelegitimne 'nove bogataše'.

Download fulltext (PDF) >>


Slovenija med centrom in periferijo

Mojca Novak Pešec

Družboslovne Razprave 17-18, pages 230-231

Abstract
Povzetek članka ni na voljo.

Download fulltext (PDF) >>


Periferija ali križišče?

Jan Makarovič

Družboslovne Razprave 17-18, pages 232-239

Abstract
Povzetek članka ni na voljo.

Download fulltext (PDF) >>


Slovenska gospodarska razglednica

France Križanič

Družboslovne Razprave 17-18, pages 240-242

Abstract
Povzetek članka ni na voljo.

Download fulltext (PDF) >>


Kako so Slovenijo učili bivanja

Oto Luthar

Družboslovne Razprave 17-18, pages 243-245

Abstract
Povzetek članka ni na voljo.

Download fulltext (PDF) >>


"Rastoča stanovanjska neskladja" - med citati, interpretacijami in opombami pod črto

Srna Mandič

Družboslovne Razprave 17-18, pages 276-278

Abstract
Povzetek članka ni na voljo.

Download fulltext (PDF) >>