Home » Issue 24-25

Družboslovne Razprave 24-25 (XIII)

Diskretni šarm manjšin

Mirjana Ule

Družboslovne Razprave 24-25, pages 9-22

Abstract
Množica vplivnih manjšin v sodobnih razvitih družbah in večja strpnost do manjšin in do razlik med skupinami kažejo, da se spreminjajo vzorci odnosov med manjšino in večino. Večajo se zlasti možnosti vpliva manjšine na večino. Prikazala sem nekatere socialnopsihološke značilnosti diskretnega in posrednega vpliva manjšine na večino, ki izhajajo iz raziskav Moscovicija in sodelavcev. Pomemben negativni dejavnik vpliva manjšine je morebitna socialna izključenost manjšine, ki povzroča negativno socialno primerjavo večine z manjšino. Diferenciacija socialnih elit in homogenizacija izključenih skupin v razvitih družbah lahko pomembno ogrozi emancipatorne in demokratske dosežke poindustrijske modernizacije.

Download fulltext (PDF) >>


Revščina in marginalizacija prebivalstva v Sloveniji

Tine Stanovnik

Družboslovne Razprave 24-25, pages 23-39

Abstract
Družbena izključenost je sicer sociološki pojem, ki pa je blizu Senovemu ekonomskemu pojmovanju življenjskega standarda, ki se definira kot (a) skupek realnih možnosti, ki jih človek ima za svoje delovanje in življenje in (b) dejansko realizacijo teh možnosti. Ekonomisti merijo zgolj realizacijo in to realizacijo v prostoru dohodka (ali prostoru dobrin). Po drugi strani sociologi operacionalizirajo pojem družbene izključenosti z različnimi kazalci, ki naj bi merili posamezne aspekte družbene izključenosti (civilna izključenost, ekonomska izključenost, socialna izključenost, medosebna izključenost). Ugotavljamo, da "operacionalizirana" družbena izključenost empirično sovpada z operacionalizacijo življenjskega standarda (merjenega v prostoru dohodka). Z drugimi besedami, v Sloveniji so družbeno izključene osebe praviloma tudi dohodkovno revne; velja tudi obratno. Poleg osnovnega prikaza metodoloških pristopov k merjenju dohodkovne revščine analiziramo socialne in ekonomske značilnosti tistega dela prebivalstva, ki je dohodkovno reven, in spremembe v času (t.j. analiziramo stanje v letu 1983 in 1993). Ugotavljamo, da značilnosti dohodkovno revne populacije v Sloveniji postajajo vse bolj podobne značilnostim dohodkovno revne populacije v drugih razvitih evropskih državah. Na koncu podajano tudi nekaj pogledov na prihodnost države blaginje in argumentiramo tezo, daje le-ta odvisna predvsem od sprememb na trgu delovne sile.

Download fulltext (PDF) >>


Rastoča manjšina: problem negovalnega dela

Tanja Rener

Družboslovne Razprave 24-25, pages 40-48

Abstract
Stari ljudje, posebej najstarejši, stari 80 in več let, so manjšina, ki se najhitreje povečuje. Hkrati so socialno najbolj ranljiva skupina prebivalstva, kar še posebej velja za stare ženske. Pomemben del starih ljudi potrebuje intenzivno skrb in nego, ki jo povsod večinoma zagotavlja neformalno žensko negovalno delo. Demografske in socialne spremembe v zadnjih desetletjih nakazujejo, da bi bilo potrebno na novo premisliti in opredeliti razmerja med družino (ženskami) in državo pri skrbi in negi starih ljudi.

Download fulltext (PDF) >>


Uravnovešeno staranje kot izziv (post)moderne družbe

Ida Hojnik-Zupanc

Družboslovne Razprave 24-25, pages 49-58

Abstract
Naraščanje števila starih ljudi je eden od pojavov, ki zaznamujejo obdobje na prehodu iz moderne v postmoderno družbo. Družba vrednoti ta pojav predvsem z ekonomskimi transferji, zato mu daje bolj negativen kot pozitiven predznak (npr. naraščanje stroškov za zdravstveno in socialno varstvo, pokojninsko zavarovanje). Staranje prebivalstva pa lahko opazujemo tudi s pozitivnega stališča, če upoštevamo predvsem tale dejstva: višanje izobrazbene ravni stare populacije, potrebo po individualni ozaveščenosti o starostnih spremembah in aktivni pripravi nanje, prav tako pa tudi ozaveščenost političnih akterjev in upravnih struktur v podjetjih o pomenu zaposlovanja starejših delavcev ter spremenjene odnose med generacijami.

Download fulltext (PDF) >>


Ženske kot manjšina skozi spremembe v feminizmu drugega vala

Alenka Švab

Družboslovne Razprave 24-25, pages 59-76

Abstract
Besedilo se ukvarja problematiko razumevanja žensk kot manjšine s feministične perspektive. Osrednja pozornost je namenjena spremembam v feminizmu drugega vala, kot so dekonstrukcija modernega subjekta, premeščanje težišča v razmerju med feminizmom kot političnim projektom in feminizmom kot teorijo, spremembe v načinih in vsebinah analize. Te spremembe so pomebno spremenile razumevanje žensk od monolitnega razumevanja Ženske kot modernega subjekta zatiranja do pluralističnega, ki upošteva notranjo diferenciacijo ženskega subjekta. Poleg sprememb, ki so jih narekovali notranji vzgibi, so na feministično konceptualiziranje socialne kategorije žensk vplivali tudi zunanji vplivi, na primer postmodernizem. Vrednost njihovega vpliva je v načinu analize (ontološke in epistemološke spremembe), predvsem pa preusmeritev analitične pozornosti na nove vsebine (sposobnost detektiranja novih družbenih (postmodernih) razmer). Izkaže se, da so notranji in tudi zunanji vplivi omogočili 'pozitivno' transformacijo feminizma iz političnega monolitnega modernega emancipatornega projekta (meta-zgodbe) v odprt tok različnih feminističnih perspektiv, sposobnih prepoznati nove družbene razmere ter predvsem nova nesorazmerna razmerja moči.

Download fulltext (PDF) >>


Politike identitet v državotvornem momentu

Nataša Velikonja

Družboslovne Razprave 24-25, pages 77-88

Abstract
Izhodišče teksta "Politike identitet v državotvornem momentu" je hipoteza o nepomirljivih odnosih med različnimi ravnmi družbene prisotnosti, med razlikami v politični oziroma pravni ter kulturni prisotnosti. Skupine, na katerih se vprašanja o družbeni vključenosti ali izključenosti pogosto zaustavijo, so tudi ženske, gejevska in lezbična populacija, starejši, hendikepirani idr.; njihova pozicija je še posebej diskutabilna v postsocializmu, v obdobju tako imenovane družbene tranzicije, saj se ob njenem trajanju kriteriji državljanske prisotnosti/odsotnosti šele vzpostavljajo. Avtorica se v tekstu podrobneje spušča v tematizacijo gejevske in lezbične populacije. Ob omenjeni temi ne moremo spregledati teoretsko-akcijskih iztočnic politik identitet, strategij novih družbenih gibanj, saj so se omenjene skupine z njimi vzpostavile kot merodajni politični akterji. Osrednji princip politike identitet je (spolna, seksualna, socialna, kulturna) identiteta kot temelj za radikalno politiko. Nova družbena gibanja so izzvala politizacijo kategorij spola, seksualnosti, rase, etnične pripadnosti, socialnih odnosov, življenjskih stilov in kultur, vsebin, ki so prej sodile na področje nepolitičnosti in zasebnosti. To je odprlo vpogled v mnoge oblike dominacije in izključevanja, v rasizem, seksizem, homofobijo. Podoba tranzicijskega obdobja se kaže tudi skozi načine, po katerih so identitete, ki so jih promovirala nova družbena gibanja, vključene ali izključene iz družbenega prostora. Že se poudarki novih družbenih gibanj v devetdesetih, v obdobju državotvornega strukturiranja, opuščajo, če identitete, osredinjene okrog spola, seksualnosti, idr., znova padajo v področje zasebne, posebne in ne širše družbene, politične relevantnosti, lahko postavimo naslednjo hipotezo, drugo izhodišče razprave: prisotnost v javnem prostoru še ne predpostavlja tudi prisotnosti, ki bi vsebovala realno politično moč.

Download fulltext (PDF) >>


Umetnost množičnih medijev in družbene manjšine

Peter Stanković

Družboslovne Razprave 24-25, pages 89-97

Abstract
Eno najpomembnejših vprašanj, ki zadevajo pomen novih množičnih medijev je prav gotovo vprašanje njihovega demokratičnega potenciala, oziroma, ali vsebina množičnomedi jskeproduci zsvojširkdtpnosvlia zmanjševanje simbolnih razlik med različnimi družbenimi segmenti. Po eni strani je odgovor negativen, saj popularna kultura s svojimi podobami idealiziranega konvencionalnega sveta ohranja simbolno manjvrednost izkustva različnih bolj ali manj marginaliziranih družbenih manjšin. Vendar pa se velja po drugi strani vprašati, ali je naloga umetnosti dejansko zgolj reprezentacija družbene resničnosti. Namesto takšnega razumevanja, ki izhaja iz preživete estetske teorije realizma, bi bilo plodneje konceptualizirati popularno kulturo okoli nocij zabave, užitka in telesa. Tovrstno razumevanje nam namreč, poleg ostalega, omogoča uvid določenega emancipatornega potenciala popularne medijske produkcije, saj ta s svojim kičastim izpostavljanjem čutnosti, telesa in užitka uspešno spodbija kriterije visoko formalizirane in racionalizirane meščanske umetnosti, s tem pa postavlja pod vprašaj enega ključnih mehanizmov simbolnega utrjevanja družbenih razlik.

Download fulltext (PDF) >>


Virtualna demokracija - navideznost ali dejanskost?

Franc Trček

Družboslovne Razprave 24-25, pages 98-117

Abstract
V članku avtor analizira teoretiziranja o virtualni demokraciji. Pri tem se ne osredotoča le na futurološka predvidevanja, ampak izhaja iz analize manjšega števila delujočih virtualnih demokracij na lokalni ravni. V nadaljevanju na osnovi slabosti delujočih sistemov podaja kritiko le-teh in v zaključku navaja minimalne predpogoje, ki jih morajo zagotoviti načrtovalci, če želijo, da postane informacijski sistem prostor politične participacije. Avtor se zavzema za organsko rast informacijskih sistemov, ki bi omogočali slobodno oblikovanje civilno-družbenih pobud.

Download fulltext (PDF) >>


Življenjski slog in umrljivost v evropskih državah

Nada Turnšek, Matjaž Hanžek

Družboslovne Razprave 24-25, pages 118-132

Abstract
Avtorja izhajata iz predpostavke, da življenjski slog ljudi odseva v njihovem zdravju in se kaže v vzorcih umiranja. S pomočjo metode večrazsežnostnega lestvičenja (Cluster analize, Wardova metoda merjenja evkljidskih razdalja) sta v Evropi identificirala 12 skupin držav - šest na vzhodu in šest na zahodu -, ki so si podobne po vzrokih umrljivosti, oziroma imajo podoven vzorec umrljivosti. Mejo med vzhodnim in zahodnim življenjskim slogom predstavljajo države nekdanje Avstro-Ogrske. Analiza variance je pokazala statistično pomembne razlike med skupinami. Analiza variance je tudi pokazala, da so vzhodne države medsebojno veliko bolj različne kot zahodne, ki z redkimi izjemami kažejo medsebojno podobne vzorce umrljivosti.

Download fulltext (PDF) >>


Stanovanjska kariera, socialna izključenost in brezdomstvo

Srna Mandič

Družboslovne Razprave 24-25, pages 133-151

Abstract
Članek obravnava brezdomstvo kot skrajno in kumulirano situacijo socialne izključenosti. Ob pregledu literature ugotavlja, da se brezdomstvo v novejšem času širi, podaja različne definicije ter številčne ocene, opozarja pa tudi na spreminjajočo se socialno bazo; le-to je povezano predvsem z nastajanjem "nove revščine". Članek predstavlja koncept "stanovanjske kariere", ki povezuje stanovanjske, zaposlitvene in demografske dogodke gospodinjstev v dinamično strukturo, ter preizkuša njegovo eksploratorno moč za primer brezdomstva. Pokaže tudi na omejitve tega koncepta - zlasti njegovo osredotočenost na napredovanje ter zapostavljenost smeri navzdol. Pokaže tudi problematičnost predpostavke o "lastnem stanovanju" kot univerzalnem vrhu stanovanjske kariere, saj se zaradi globalnih demografskih sprememb krči delež klasičnih družinskih gospodinjstev, ki so njegovo najizrazitejše oporišče.

Download fulltext (PDF) >>


Vloga in pomen neprofitno-volonterskega sektorja v Sloveniji

Maja Vojnovič, Andreja Črnak-Meglič

Družboslovne Razprave 24-25, pages 152-178

Abstract
Po uvodni predstavitvi neprofitno-volonterskega delovanja besedilo predstavi zgodovinske korenine razvoja tega sektorja v Sloveniji. Sledijo pravni in fiskalni okviri ter izčrpni empirični podatki o vrsti, številu in neprofitnovolonterskih organizacij in članstvu. Opisu doseženega stanja sledi razprava, ki izpostavlja diskontinuiteto v razvoju tega sektorja v Sloveniji in pomanjkljivosti oz. neustreznost neposrednega prenosa vzorcev volonterskega delovanja iz zahodnoevropskega prostora v naše okolje. Poleg fragmentarnosti in slabe povezanosti akterjev, je v zaključnem delu izpostavljen tudi problematičen oz. neproduktivno restriktivni odnos države do tega sektorja, ki potencialno lahko precej prispeva k razbremenjevanju države na socialnem, zdravstvenem, izobraževalnem in številnih drugih področjih.

Download fulltext (PDF) >>


Razmislek o Luhmannovi sistemski teoriji v kontekstu problema delovanja

Peter Stanković

Družboslovne Razprave 24-25, pages 179-197

Abstract
Izhodišče članka je ena ključnih dilem, ki označujejo sociologijo že od njenega nastanka: kontroverza struktura: delovanje, oziroma vprašanje, ali pojasnjevati družbo v terminih določujočih struktur, ali avtonomnih posameznikov. Avtor to dilemo imenuje "probleme delovanja" in poskuša pokazati, da številni poskusi sprave dveh omenjenih nasprotujočih si pozicij niso nujno tako zelo posrečeni, kot bi se to zdelo na prvi pogled. Po njegovem mnenju je dilema le podvojitev ključne premise evropske novoveške filozofije, kjer je subjekt zoperstavljen objektu, in na ta način vidi možnost njene razrešitve v teoretiziranju, ki se bi tej premisi izognilo. Takšna se kaže Luhmannova sistemska teorija, ki opozicijo subjekt:objekt nadomešča z dinamičnim konceptom samoreferenčnega sistema, vendar pa ta premik ne prinese v kontekstu problema delovanja nič novega. Luhmannova teorija socialnih sistemov tukaj ostaja povsem v okvirih klasičnih funkcionalističnih interpretacij, ki opisujejo družbo kot splet določujočih struktur, ki šele omogočajo delovanje posameznikov.

Download fulltext (PDF) >>