Home » Issue 27-28

Družboslovne Razprave 27-28 (XIV)

Skrivnost in moralnost modernega potrošništva

Colin Campbell

Družboslovne Razprave 27-28, pages 11-25

Abstract
Obstajata dve vprašanji, ki onemogočata ustrezno razumevanje modernega potrošništva. Eno je povezano s široko težnjo, da bi vedenje, usmerjeno k zadovoljevanju želja (kot nasprotja potreb), imeli za trivialno in nevredno dejavnost, dejavnost, ki jo spodbujajo dvomljivi motivi. Drugo je povezano z odsotnostjo ustrezne sociološke teorije. V tej razpravi trdim, da sta ti vprašanji tesno povezani in da poskusi, da bi rešili "skrivnost" modernega potrošništva, zahtevajo, da se soočimo s tem zadrtim moralističnim predsodkom.V nasprotju s prevladujočimi teorijami potrošje, obrnjene k drugim,ponujamo "navznoter obrnjeno" hedonistično teorijo, teorijo, ki zadovoljuje odločilno potrebo po teoriji moderne potrošnje. Taka teorija se izogiba uporabiti običajne negativne sodbe o motivih, ki poganjajo potrošniško vedenje (tj. lakomnost, pehanje za statusom, zavist), a zato poveže to dejavnost z drugo, prav tako splošno negativno ocenjeno dejavnostjo -z iskanjem užitka. Vendar pa smo zapisali, da obstaja mišljenjska tradicija, ki hedonizem povezuje z duhovnimi prizadevanji in z visokimi etičnimi ideali; družboslovci potemtakem lahko uporabijo tako teorijo, ne da bi nujno izrekali običajne negativne moralne sodbe.

Download fulltext (PDF) >>


Stilizacija vsakdanjega življenja

Mirjana Ule

Družboslovne Razprave 27-28, pages 26-32

Abstract
Stilizacija življenja je zbirni termin, ki združuje različne oblike tematizacij vsakdanjosti posameznikov in ustreza vse večji potrebi po refleksivnih oblikah vsakdanjega življenja v sodobnih tržnih družbah. Povečane potrebe po tematizaciji in refleksiji vsakdanjosti se kažejo tudi v vse večjem zanimanju družbenih ved za vsakdanje življenje posameznikov in skupin. Tržno in medijsko posredovani življenjski stili problematizirajo oz. ukinjajo tri osrednje dosežke industrijske moderne: razredno delitev družbe, nacionalno državo in delitev socialnih sfer (zlasti delitev na zasebno in javno sfero ter delitev na delovni in prosti čas). Življenjski stil je kreacija posameznika, ki nastaja v stalni interakciji posameznika z družbo, pri tem pa posameznik "nabira" različne "kapitalske deleže", pomembne za okolje in s katerimi lahko nekaj pomeni. Sodobni individualizuirani življenjski stili so mundani, transnacionalni, čeprav tudi ne anacionalni. Poudarek je tudi na ambivalentni naravi stilizacije, namreč na vpetosti med možnostjo afirmativne, emancipacijske oblike individualne in stilske porabe in skritimi, vendar učinkovitimi prisilami za posameznike.

Download fulltext (PDF) >>


Luknje v modernosti: bohemski življenjski stili

Peter Stanković

Družboslovne Razprave 27-28, pages 33-47

Abstract
V devetdesetih letih se je v družboslovju spet povečalo zanimanje za fenomen mladinskih subkultur. Pri tem je nekoliko presenetljivo, da avtorji redko presegajo raven gole deskripcije pri oblikovanju odgovorov na temeljno vprašanje, kaj mladinske subkulture sploh so. Teza v članku je izpeljana iz Webrovega opozorila o možni "iracionalnosti racionalnosti" in Bataillove kritike sodobne obsedenosti z akumulacijo materialnih dobrin. Po njegovem prepričanju se mladinska gibanja v tem kontekstu izkažejo kot ena od številnih "lukenj v modernosti". Te so spontani odgovori na pritiske sodobnega življenja z zanikanjem asketske delovne etike, ki jo modernost zahteva od posameznikov. Identifikacija tovrstnih pojavov, ki se ne podrejajo logiki moderne, pa se vendar pojavljajo v samih središčih modernosti, urbanih metropolisih konca dvajsetega stoletja, avtorja pripelje do sklepa, da fenomen modernosti ni tako zelo enoznačen, kot sociologi pogosto predpostavljajo.

Download fulltext (PDF) >>


Medijsko strukturiranje vsakdana

Jože Vogrinc

Družboslovne Razprave 27-28, pages 48-54

Abstract
Mediji imajo pri razporejanju opravil, ritma in načina preživljanja časa v vsakdanjem življenju večine ljudi vedno več vpliva. Razložen je koncept in problematika strukturiranja vsakdana, orisane so glavne smernice zgodovinskega razvoja simbolnega strukturiranja vsakdanjega življenja ljudi. Prepoznavnost in ponovljivost vsakdana se izkaže za zgodovinski rezultat dolgega razvojnega procesa, kjer "naravne" markerje (pojavi na nebu, znamenja letnih časov) "naravnih" delovnih ciklusov vse bolj zamenjujejo "družbeni" (zvon, ura itn.), družbeni čas se poenotuje.

Download fulltext (PDF) >>


Sociopatologije vsakdanjosti: anorexia nervosa

Tanja Rener

Družboslovne Razprave 27-28, pages 55-62

Abstract
V družbenih teorijah je mogoče anoreksijo razumeti kot patološko kristalizacijo kulture, kot družbeno manipulacijo (ženskih) teles, kot enega od načinov razkazovanja razmerij moči med spoloma, ipd. Anoreksija tudi dobro uteleša sodobne diskusije o identitetah. Anoreksično telo je eksemplaričen primer spodletele identitetne igre. Anoreksija pomeni boj za individualizacijo in avtonomijo v (srednjeslojskih) družinah, kjer ima prehranjevanje, posebej v obliki "skupnega Družinskega obeda" posebno simbolno dimenzijo. Anoreksičin boj za identiteto je nevaren, ker udari v samo jedro simbolnega, v skupno mizo in kaže natanko to, kar bi v sleherni urejeni družini moralo ostati skrito, namreč, da so domača razmerja tudi razmerja moči in opresije v maškaradi ljubezni, ki ne da dihati.

Download fulltext (PDF) >>


Sodobne oblike čustvovanja

Zdenka Šadl

Družboslovne Razprave 27-28, pages 63-71

Abstract
Medtem ko je v moderni družbi prevladovalo razumevanje čustev kot nasprotja kulturno visoko cenjeni racionalnosti, se danes čustvom pripisuje zelo pomembna funkcija v človeški komunikaciji tako v zasebni kot v javni sferi. Prispevek prikazuje osrednjo vlogo čustev v številnih ključnih pojavih in procesih v sodobnem družbenem življenju: spremembe v intimnosti, potrošnja spreminjajoči se stili dela, pojav kiberprostora, gibanje holističnega zdravljenja. Na eni strani se odpirajo možnosti in pritisk k upoštevanju in kultiviranju svojih lastnih čustev, na drugi strani pa postajajo čustva brezglobinska, mehanična in standardizirana, predvsem kot posledica širitve in sprememb v storitvenem sektorju poznih kapitalističnih družb.

Download fulltext (PDF) >>


Skriti prostori vsakdanjega življenja: spolno življenje ljubljanske mladine

Ivan Bernik, Valentina Hlebec

Družboslovne Razprave 27-28, pages 72-85

Abstract
Prvi del prispevka predstavlja raziskovalne podatke, ki zadevajo zadovoljstvo ljubljanske mladine s spolnim življenjem. Podatki so primerjani z ekvivalentnimi podatki iz Avstrije in Nemčije. V drugem delu prispevka je razmerje med družbenim statusom respondentov (le-ta je merjen kot izobrazbeni status njihovih staršev) in njihovo religioznostjo povezano z zadovoljstvom z njihovim prvim in zadnjim spolnim odnosom. Analiza relevantnih podatkov ne razkriva nobenih signifikantnih povezav med temi spremenljivkami. Vendar pa obstajajo signifikantne povezave med relativno močjo spolnih partnerjev in njihovim zadovoljstvom. Respondenti, ki trdijo, da je bil njihov spolni odnos načrtovan, in da so imeli oni in njihovi partnerji enak vpliv na proces načrtovanja spolnega odnosa, so bolj zadovoljni s svojim spolnim življenjem. Na osnovi teh odkritij temelji ugotovitev, da zadovoljstva, ki izhaja iz spolnega odnosa, ne določajo strukturni dejavniki, pač pa mikro kontekst v katerem je bila odločitev o spolnem odnosu dogovorjena in udejanjena.

Download fulltext (PDF) >>


Od časa, ki ostaja, do blagostanja

Nevenka Černigoj-Sadar

Družboslovne Razprave 27-28, pages 86-97

Abstract
Prispevek izhaja iz teze, da način preživljanja prostega časa oblikuje kakovost življenja posameznika in tudi družbeno blaginjo. Predstavljena so različna razumevanja prostega časa, od enostranskih razlag, ki so se osredotočile le na strukturne omejitve prostega časa in njegove funkcije za vzdrževanje sistema, ali pa zgolj na posameznikove izbire zunaj dominantnih družbenih institucij. Od sodobnejših razlag so na kratko predstavljene kulturne študije, feministični pristop in Bourdiejeva teorija habitusa. Z izjemo nekaterih feminističnih in kulturoloških študij se je večina omenjenih pristopov ukvarjala predvsem s pomenom načina preživljanja prostega časa za umestitev posameznika v družbenem sistemu in manj s pomenom, ki ga ima prosti čas za kakovost bivanja. Izhajajoč iz kellyjeve eksistencialno socialne dialektične paradigme je bil prosti čas predstavljen kot pogoj za kakovost bivanja in zdravje. Takšna vloga prostega časa je bila utemeljena z rezultati empiričnih študij.

Download fulltext (PDF) >>


Družboslovno pojmovanje primitivne religije v XIX. in v XX. stoletju

Sergej Flere

Družboslovne Razprave 27-28, pages 101-120

Abstract
Izpeljana je primerjava teoretičnih stališč do (t.i.) primitivne religije v družboslovju XIX. in XX. stoletja (po I. svetovni vojni). Ugotovljene so jasne razlike. V družboslovju XIX. stol. je bilo več nasprotujočih si apodiktičnih stališč glede narave in vsebine primitivne (predvsem paleolitske) religije. Animizem, magija, totemizem, ideja o primitivni miselnosti, kult prednikov idr. so si konkurirali za ekskluzivno splošno razlago. Po I. svetovni vojni so znanstveniki, pogosteje hkrati še empirični raziskovalci, postali veliko previdnejši. Uveljavljajo se fenomenologija religije, funkcionalizem in strukturalizem. Zlasti se obravnavata mit in ritual. Šamanizem znova postaja uveljavljen koncept, kar zadeva primitivno religijo. Kljub temu prevladujejo težave glede možnosti delineacije primitivne religije. Najbolj prepričljiva ostaja neoevolucionistična razlaga R. Bellaha, čeprav ta ni izčrpna.

Download fulltext (PDF) >>


"Do skrajnosti za sveto stvar!"

Srečo Dragoš

Družboslovne Razprave 27-28, pages 121-133

Abstract
Sociološke redukcije so nezadostne, zlasti ko gre za hermenevtiko vsakdanjosti v religioznem ravnanju. To velja tudi za oceno mahničevske strategije, ki jo je v preteklosti izvajala Rimskokatoliška cerkev na Slovenskem in katera je očitno še vedno aktualna. Zato avtor evalvira Mahničev način s stališča versko-moralne drže, značilne za svet vsakdanjega življenja v prejšnjem stoletju. Cilj študije je podkrepitev treh tez, navedenih v zaključku prispevka, ki so namenjene analizi novejših usmeritev v katolicizmu. Prva se nanaša na sodobne konflikte pri presoji moralnosti, druga namenja osrednjo pozornost povezavi med konkretizacijo moralnih smernic za vsakdanje odločitve in ravnanjem akterjev na tej ravni, tretja teza pa govori o (verskem) učinku mahničevske strategije, če se bo prakticirala v sedanjih družbenih razmerah.

Download fulltext (PDF) >>


Virtualna javnost v luči postmodernih konceptualizacij javnega mnenja

Tanja Oblak Črnič

Družboslovne Razprave 27-28, pages 134-156

Abstract
Sodobne razprave o oblikovanju in izražanju javnega mnenja namenjajo posebno pozornost pomenu medijev in medijskih reprezentacij. V tem pogledu se v marsičem razlikujejo od klasičnih pojmovanj javnega mnenja, saj je vloga, ki jo v tem procesu pripisujejo medijem, specifično obarvana: mediji so pomembni predvsem kot posredovalci medijskih reprezentacij, katere igrajo ključno vlogo vsaj v dveh smereh. Na eni strani so medijske reprezentacije sodobne diskurzivne prakse, skozi katere se oblikuje "postmoderna javnost". Takšna "virtualna javnost" se ob pomoči medijev povezuje v celoto prek simbolov. Po drugi strani nastopajo medijske reprezentacije kot simbolna dimenzija javnega mnenja, vendar pod določenimi pogoji - biti morajo prepričljive, šokantne, spektakularne in politično relevantne. Skozi natančnejši oris glavnih tez in na primeru javno-mnenjskih glasovanj kot sodobnih medijskih reprezentacij želimo v članku prikazati prednosti in težave tovrstnih konceptualizacij. Spremenjene prakse medijskih reprezentacij razumemo kot ustrezne mehanizme za izražanje javnega mnenja, vendar izključno v luči širšega družbenega konteksta. Kar je po našem mnenju bolj sporno, je to, da se jih slepo interpretira kot zadosten nadomestek racionalnega razpravljanja. Ti mehanizmi niso inherentni javnim zadevam, ampak načinu, kako se jih posreduje. Skozi takšen proces oblikovana "virtualna javnost" po našem mnenju ni preprosta naslednica aktivne javnosti, temveč kvečjemu njena neizogibna spremljevalka.

Download fulltext (PDF) >>


Proces oblikovanja družine v Sloveniji

Majda Černič Istenič

Družboslovne Razprave 27-28, pages 157-170

Abstract
Danes ženske v Sloveniji tako kot drugod v Evropi odlagajo rojstva prvih otrok. Pojasnitev tega pojava temelji na proučevanju zveze med verjetnostjo vstopa v prvo materinstvo in drugimi življenjskimi poteki: izobrazbeno, poklicno, stanovanjsko in partnersko kariero. V ta namen je bila testirana naslednja predpostavka: vstop v partnersko zvezo (ne glede na status), konec rednega izobraževanja, vstop v zaposlitev, rešenost stanovanjskega vprašanja ob rojstvu prvega otroka, stanovanjska osamosvojitev in značilnosti socializacijskega procesa imajo večji vpliv na vstop v prvo materinstvo kot pa poroka in nivo izobrazbe. Pri tem so bili uporabljeni podatki raziskave Kvaliteta življenja v Sloveniji - retrospektivna študija 1974-1994. Z metodo parametrične regresijske analize s časovno odvisnimi spremenljivkami so bile analizirane življenjske zgodovine 306-tih žensk, rojenih med leti 1958-1976. Rezultati analize povedo, da imajo na vstop v prvo materinstvo najmočnejši vpliv vstop v partnersko zvezo, konec rednega izobraževanja in rešeno stanovanjsko vprašanje ob rojstvu prvega otroka. Predstavitvi rezultatov sledi kratka primerjava z rezultati podobnih tujih raziskav.

Download fulltext (PDF) >>


Intermediarne strukture in družbeni sistem znanosti

Franc Mali

Družboslovne Razprave 27-28, pages 171-182

Abstract
Obravnavana so vprašanja intermediarnih struktur v sistemu znanosti v luči sistemskega koncepta funkcionalne družbene diferenciacije in integracije. Osnovna teza je, da moderni sistemski in evolucionistični pristopi dajejo v analizi medsistemskih regulacij in koordinacij vedno večji pomen refleksivni dimenziji. Praktični primeri povezovanja znanstvenega, političnega in ekonomskega sistema na način trojne spirale kažejo na naraščajoči pomen refleksivne dimenzije v procesih kontekstualne politične regulacije. Refleksivna funkcija družbenih sistemov povečuje svobodo odločanja in zmanjšuje družbena tveganja kot posledico nelineranih in dinamičnih znanstveno-tehnoloških razvojev. V drugem delu se prispevek omeji na konkretni prikaz institucije znanstvenega sveta kot mesta srečevanja znanstvenih in vladnih interesov.

Download fulltext (PDF) >>