Home » Issue 37-38

Družboslovne Razprave 37-38 (XVII)

Differenzierte Rezeption der Differezierten Theorie (Zur Rezeption der Luhmannschen Systemtheorie in den Sozialwissenschaften Sloweniens)

Borut Rončevič, Ivan Bernik

Družboslovne Razprave 37-38, pages 15-27

Abstract
Avtorja v članku analizirata recepcijo družbene teorije Niklasa Luhmanna v sociologiji na Slovenskem v zadnjih dveh desetletjih. V prvem delu opisujeta intelektualno klimo, ki je prevladovala v Sloveniji v osemdesetih in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Avtorja ugotavljata, da je zlasti zaton Marxove družbene teorije ustvaril pogoje za pozitivno recepcijo Luhmannove teorije. V okviru svoje analize opozarjata, da je začetnemu, zgolj pozitivnemu sprejemanju Luhmannovih idej sledila tudi njihova bolj kritična obravnava. V zadnjem delu svojega prispevka avtorja postavljata nekatere hipoteze v zvezi z možnim bodočim vplivom Luhmannovih idej na sociologijo na Slovenskem. Svoje zaključke izvajata iz predpostavke, da sociološka teorija v Sloveniji postaja vedno bolj diferencirana in celo fragmentirana, s tem pa tudi vedno bolj odprta različnim vplivom.

Download fulltext (PDF) >>


Socialist society and functional differentation

Roar Hagen

Družboslovne Razprave 37-38, pages 29-48

Abstract
Avtorjev namen v članku je, da s pomočjo moderne sistemske teorije pokaže, kaj je tipično za socialistične družbe kot družbeni sistem. Ugotavlja, da je tudi družbena ureditev v socializmu predstavljala obliko funkcionalne diferenciacije. V modernih družbah je glavni problem, kako znotraj funkcionalne diferenciacije delnih sistemov priti k njihovi družbeni integraciji. Da bi se izboljšala učinkovitost delnih sistemov, je potrebno v teh družbah sistemske funkcije obravnavati tudi kot posledico delovanj, tako da se nujno soočijo s problemom kolektivne akcije. Družbe se dokaj različno soočajo z napetostjo med kolektivno in individualno racionalnostjo. Kar je značilno za socializem, je njegovo prizadevanje, da se funkcionalno diferenciacijo poveže z razrednostjo. To vodi k dobro znani praksi fizičnega izključevanja posameznikov iz družbe, vse z namenom, da se zagotovi njena enotnost. Avtor v članku primerja socializem kot obliko funkcionalne diferenciacije s tipi družbenih integracij, ki temeljijo na solidarnosti in z liberalizmom.

Download fulltext (PDF) >>


Die Performativität des Namens - Anmerkungen zur Semantik von Inklusion und Exklusion

Urs Staeheli

Družboslovne Razprave 37-38, pages 49-58

Abstract
Avtor se ukvarja z vprašanjem družbene vključitve in izključitve (inkluzije in ekskluzije), ki se nahaja v centru moderne družbene sistemske teorije, zlasti v zadnjih nekaj letih. Osrednjo pozornost namenja nasprotjem med normativnim diskurzom inkluzije in realnim procesom ekskluzije v modernih demokratičnih družbah. Normativni diskurz inkluzije se dogaja preko dejanja identifikacije in samodeskripcije (performativnost imena), ki ga ni mogoče razumeti v smislu mehanične identitete, temveč v smislu dialektičnih procesov diferenciacije. Avtor dokazuje, da v modernih demokratičnih družbah univerzalni značaj pojma "državljan", ki imanentno temelji na nasprotju med inkluzijo in ekskluzijo, deluje samo kot fikcija v politični sferi. Družbena realnost je namreč vseskozi prežeta z različnimi oblikami ekskluzije.

Download fulltext (PDF) >>


Some problems in Luhmann's social systems theory : differentiation, integration, and planning

Matej Makarovič

Družboslovne Razprave 37-38, pages 59-70

Abstract
Avtor dokazuje, da četudi Luhmannova teorija pravilno poudarja prevlado funkcionalne diferenciacije v moderni družbi, bi bila vendarle potrebna bolj natančna diskusija o segmentarni in stratifikacijski diferenciaciji, da bi lahko razumeli pomembne empirične pojave tako v predmoderni kot moderni družbi. Luhmannova teorija zanemarja pomen redukcije kompleksnosti, ki jo je ustvarila segmentarna diferenciacija globalne družbe. Avtor prav tako dokazuje, da naj bi Luhmannov skepticizem do načrtovanja na makro ravni vodil do zaključka, da je evolucija vse, kar je potrebno za preživetje. Namesto tega naj bi se rešitve iskalo v nekaterih sofisticiranih konceptih, takšnih kot je na primer kontekstualna regulacija. Članek se zaključuje z oceno, da kljub nekaterim pomankljivostim Luhmannovega pristopa ni mogoče zavreči njegovih bazičnih teoretskih konceptov, temveč jih je treba razvijati naprej.

Download fulltext (PDF) >>


Modern social system theory and the sociology of science

Franc Mali

Družboslovne Razprave 37-38, pages 71-80

Abstract
V ospredju avtorjevega zanimanja je pomen moderne družbene sistemske teorije za razvoj sociologije znanosti. V članku se dokazuje, da je šele sodobna družbena sistemska paradigma dala epistemološke temelje za sintezo različnih pogledov znotraj sociologije znanosti. V sodobni sistemski teoriji je navzočih cela vrsta konceptov, ki so pomembni v pojasnjevanju znanosti. Avtor se v članku loteva predvsem analize tistih Luhmannovih izvajanj, naj si bo splošnega epistemološkega ali posebnega sociološkega značaja, ki so tudi sicer naletelana največ kritik in nerazumevanj med družboslovci na Slovenskem. Gre za odnos med individualnim in družbenim, za določitev razmerja med kategorijo razumevanja in pojasnjevanja znotraj njegove metode funkcionalne analize ekvivalentnosti in za pojem avtopoetičnosti.

Download fulltext (PDF) >>


Kultura in družbena struktura - ali smisel v družbeni strukturi?

Thomas Luckman

Družboslovne Razprave 37-38, pages 85-93

Abstract
Povzetek članka ni na voljo.

Download fulltext (PDF) >>


Ali univerza lahko nudi začasno zatočišče teoretski produkciji?

Rastko Močnik

Družboslovne Razprave 37-38, pages 97-108

Abstract
Prispevek postavlja vprašanje, v okrilju katere institucije lahko danes najde zatočišče teoretska produkcija. Potem ko pisec pregleda tradicionalne in novejše "alternativne" institucije vednosti in raziskovanja, ugotovi, da nobena ni kaj dosti naklonjena teoretskemu delu. Vse so pod udarom vladajoče ideologije, ta se uveljavlja z "uporabnostno" usmerjenostjo, ki rabi ohranjanju in obnavljanju obstoječih odnosov gospostva in izkoriščanja. Pogosto so te ustanove zgolj prvina v reprodukciji države kot amalgama klientelističnih omrežij. Po piščevi oceni bi kvečjemu univerza nemara lahko ponudila teoriji vsaj začasno zatočišče. Prispevek analizira univerzo kot institucijo vednosti; na kratko oriše strukturo diskurza vednosti in v kratkem zgodovinskem pregledu določi prvine, zaradi katerih je univerza dokazala tolikšno preživetveno sposobnost. Sedanjo krizo univerze pisec povezuje s splošno krizo vednosti, to pa postavlja v kontekst krize kapitalističnega svetovnega sistema. Poslej so teoretsko produktivne le tiste prakse, ki ohranjajo polje dialoga, sposobnost za dialogiziranje in imajo svoje kanonične korpuse. Za zgled takih praks pisec navaja marxizem in freudizem. V sklepu pisec navaja pogoje, z izpolnitvijo katerih bi univerza lahko postala teoriji prijazno okolje.

Download fulltext (PDF) >>


Hierarhična razmerja moči na univerzi

Sonja Kump

Družboslovne Razprave 37-38, pages 109-115

Abstract
Prispevek predstavlja nekatere podatke empirične raziskave, ki potrjujejo obstoj hierarhičnih razmerij moči med akademskim osebjem na Univerzi v Ljubljani. Avtorica obravnava hierarhije disciplin, probleme šibko razvite akademske kulture in poudari pomen razvijanja sodelovanja in meddisciplinarne komunikacije, ki krepi razumevanje drugih načinov dojemanja in mišljenja.

Download fulltext (PDF) >>


Smisel, ideologija in mit v Durkheimovi teoriji religije

Aleš Debeljak

Družboslovne Razprave 37-38, pages 119-139

Abstract
Durkheimovi sociologiji religije manjka določena epistemološka kontinuiteta. Tako se vsaj kaže na prvi pogled, saj je Durkheim v različnih fazah svoje kariere poudarjal različne razsežnosti svetega simbolizma. Pričujoči članek pa prikaže kontinuiteto v Durkheimovi sociologiji religije, saj se avtor v njem ukvarja prav z analizo premikov Durkheimovih spoznavnih gledišč. Tako postopno razkrije tri kanale, po katerih sveti simboli vplivajo na družbeno strukturo in konstrukcijo realnosti. V zgodnjih delih se Durkheim osredotoči na dva - 'smisel' (ki uokvirja posameznika preko vedenjskih norm) in 'ideologijo' (ki priskrbi prikaz odnosov med družbenimi skupinami). V poznih delih pa razkrije Durkheim še tretji kanal vpliva svetih simbolov - 'mitologijo', ki na imaginarni ravni uokvirja odnos med posameznikom in družbo.

Download fulltext (PDF) >>


Trust, contract and small-medium enterprises (SME) development in South East Europe

Andrej Rus

Družboslovne Razprave 37-38, pages 141-165

Abstract
Socialni kapital je pomemben dejavnik razvoja malih in srednje velikih podjetij v jugovzhodni Evropi, in zato ključna spremenljivka, ki pojasnjuje ekonomsko rast v tej regiji. To potrjujejo tudi rezultati najnovejše študije (ACE, 2001) ekonomske rasti med malimi in srednje velikimi podjetji v treh državah: Sloveniji, Bosni in Hercegovini in Makedoniji. V tem članku pojasnjujemo vzročni mehanizem, ki vodi v statistično zvezo med socialnim kapitalom in ekonomsko rastjo. Ugotavljamo, da raven socialnega kapitala v neki deželi ustreza ravni medosebnega in sistemskega zaupanja. Prav tako obstaja zveza med ravnijo zaupanja v družbi in mehanizmom upravljanja ekonomskih transakcij, ki si ga izberejo ekonomski akterji. Mehanizmi upravljanja ekonomskih transakcij pa so ključen dejavnik pri rasti podjetja. Na podlagi teh rezultatov zaključimo, da ima socialni kapital vpliv na ekonomsko rast, ker spodbuja podjetnike in managerje, da prehajajo iz tradicionalnih oblik upravljanja ekonomskih transakcij na takšne, ki temeljijo na zaupanju. Socialni kapital torej ne samo da znižuje transakcijske stroške, ampak tudi širi okvir poslovnih priložnosti, kar je ključno za zagotavljanje ekonomske rasti.

Download fulltext (PDF) >>


Socialni kapital, socialna omrežja in politično vedenje : empirična študija

Hajdeja Iglič

Družboslovne Razprave 37-38, pages 167-190

Abstract
Članek povzema novejše razprave na temo socialnega kapitala. Predlaga operacionalizacijo socialnega kapitala s pomočjo analize socialnih omrežij, kot alternativo članstvu v intermediarnih organizacijah in medosebnemu zaupanju. Prednost analize omrežij je, da omogoča razlikovanje med posamezniki in družbami z različnimi režimi socialnih omrežij /socialnega kapitala in ne le med tistimi z manj/več ali prisotnim/odsotnim socialnim kapitalom. Uporabnost operacionalizacije socialnega kapitala kot socialnega omrežja preverjamo na področju političnega vedenja. Na podlagi analize podatkov, zbranih za bivšo Jugoslavijo v sredini 1980-ih, pokažemo, da režim socialnih omrežij vpliva na socialno toleranco, na vključenost v konvencionalne oblike politične participacije in na značaj protestne akcije.

Download fulltext (PDF) >>


Zanesljivost mer središčnosti in pomembnosti v socialnih omrežjih

Barbara Zemljič, Valentina Hlebec

Družboslovne Razprave 37-38, pages 191-212

Abstract
V prispevku je predstavljena analiza zanesljivosti mer središčnosti in pomembnosti za popolna socialna omrežja osmih razredov dijakov gimnazije Bežigrad. Štiri razsežnosti socialne opore so bile v vsakem razredu merjene po trikrat s štirimi različnimi merskimi lestvicami: (1) binarno, (2) ordinalno z opisanimi ekstremnimi vrednostmi, (3) ordinalno z opisanimi vsemi vrednostmi in (4) z dolžino črte. Uporabljeni sta bili dve metodi anketnega zbiranja podatkov o socialnih omrežjih (odgovarjanje po spominu in prepoznavanje s seznama). Ocenjena je zanesljivost vhodne in izhodne stopnje, vhodne in izhodne dostopnosti, vmesnosti in vmesnosti toka. Meta-analiza ocen zanesljivosti mer središčnosti in pomembnosti je bila narejena z multiplo klasifikacijsko analizo. Rezultati kažejo: 1. da so globalne mere bolj občutljive za merske napake kot lokalne 2. da so vhodne mere stabilnejše kot izhodne 3. da med razsežnostmi socialne opore daje emocionalna opora najmanj stabilne rezultate središčnosti in pomembnosti, medtem ko je središčnost in pomembnost pri neformalnem druženju izmerjena najbolj stabilno 4. da generatorji imen, ki so bili ponovljeni po 20 minutah, dajejo višje ocene zanesljivosti kot tisti, ki so bili ponovljeni po enem tednu 5. da se stabilnost meritev poveča z uporabo kombinacije merskih lestvic ocenjevanja relacij z dolžino črte in ordinalne merske lestvice z opisanimi vsemi vrednostmi ali z ekstremnimi vrednostmi 6. stabilnost mer središčnosti in pomembnosti je nižja, če uporabimo ocenjevanje z dolžino črte in binarno mersko lestvico.

Download fulltext (PDF) >>


Med angleščino in slovenščino prevzemanje in pomenski premiki

Monika Kalin Golob

Družboslovne Razprave 37-38, pages 235-240

Abstract
V članku je prikazana problematika prevzemanja anglizmov v slovenski jezik sploh in predvsem v strokovno-znanstvena besedila. Zanimali so nas jezikovnokulturni vidiki prevzemanja. Zato smo posebej opozorili na tiste aktualne pojave pri rabi anglizmov, ki lahko vplivajo na jezikovni in semantični sistem slovenskega knjižnega jezika. Problematika je ponazorjena z dvema zgledoma iz družboslovnih besedil.

Download fulltext (PDF) >>