Home » Issue 39

Družboslovne Razprave 39 (XVIII)

Ekološke orientacije - trajne vrednote ali prehodni preplah?

Brina Malnar

Družboslovne Razprave 39, pages 11-34

Abstract
Longitudinalni podatki iz raziskave Slovensko javno mnenje in mednarodne raziskave ISSP nudijo široko empirično podlago za analizo razširjenosti in dinamike ekoloških orientacij v Sloveniji v tridesetletnem obdobju. Rezultati analize pokažejo, da so sta poglavitna dejavnika, ki pojasnjujeta razširjenosti ekoloških orientacij, izobrazba ter občutki ogroženosti. Vpliv starosti je zelo šibek, kar postavlja pod vprašaj razlagalno moč teorij tranzicije vrednot pri pojasnjevanju razširjenosti ekoloških orientacij. Iz opazovanja trendov je razvidno, da ocene ekoloških tveganj v Sloveniji dosežejo vrh v letu 1990, nato pa v naslednjih desetih letih postopoma upadajo. Podatki kažejo, da je gibanje teh ocen mogoče bolj učinkovito pojasniti z družbeno-ekonomskim kontekstom in dogodki, še zlasti ekološkimi nesrečami in z njimi povezanimi političnimi in medijskimi prioritetami, kot pas kulturno dinamiko. Zadnji del prispevka je posvečen analizi zaupanja javnosti v različne vire informiranja v zvezi z okoljem. Rezultati kažejo, da ima javnost največje zaupanje v strokovnjake in okoljevarstvene organizacije, vendar pa analiza teh akterjev pokaže tudi njihove možne pristranosti in posebne interese.

Download fulltext (PDF) >>


Etnično mešane zakonske zveze kot oblika medkulturnega soočenja : primer Slovenske Istre

Mateja Sedmak

Družboslovne Razprave 39, pages 35-57

Abstract
Članek predstavlja nekatere temeljne ugotovitve empirične študije, izvedene med etnično mešanimi zakoni na multikulturnem območju Slovenske Istre. V okviru raziskovalnega soočanja s fenomenom mešanih zakonskih zvez je bila posebna pozornost posvečena mikro ravni raziskovalnega interesa in subjektivnim avto/percepcijam življenja v mešanem zakonu, izkušnjam in interpretacijam prav teh izkušenj. Raziskava je bila izvedena med etnično heterogamno poročenimi, pri čemer je bil eden izmed zakoncev pripadnik slovenske narodnosti, drugi pa pripadnik avtohtone italijanske manjšine oz. pripadnik narodov nekdanje Jugoslavije. Osrednja cilja raziskave sta bila lokacija izida medkulturnega stika na interpersonalni ravni zakonskega življenja in identifikacija tistih elementov kulturnih sistemov, ki se kažejo kot najpomembnejši v procesu medkulturnega soočanja. Narodna pripadnost zakoncev, stopnja medetnične socialne bližine/distance in element ne/avtohtonosti so se v tem oziru izkazali kot ključne determinante vpliva.

Download fulltext (PDF) >>


Emocionalno delo in intimni odnosi v pozni modernosti

Zdenka Šadl

Družboslovne Razprave 39, pages 59-71

Abstract
Članek najprej obravnava značilnosti ter družbeno-ekonomske in ideološke okoliščine emocionalnega dela v meščanski družbi oz. družini. Kritično izpostavi ohranjanje njegove nevidnosti in podcenjenosti v družbah pozne modernosti zlasti v primerjavi z drugimi sestavinami družinskega dela žensk. Posebej je predstavljena spolna asimetrija v emocionalnem vedenju in spolna delitev emocionalnega dela v sodobnih heteroseksualnih odnosih. Avtorica kot demokratično alternativo tradicionalnemu emocionalnemu delu predlaga koncept posttradicionalnega dela, ki vključuje emancipacijo emocionalnega in egalitarne emocionalne odnose v heteroseksualnih zvezah.

Download fulltext (PDF) >>


Razlike, ki delajo razlike: življenjski stili, individualizacija in spremembe identitetnih struktur

Mirjana Ule

Družboslovne Razprave 39, pages 75-86

Abstract
V sestavku razvijam tezo, da je socialna diferenciacija in segmentacija v sodobnih družbah v funkciji individualizacije. Posameznik ni le objekt socialne diferenciacije, ampak tudi sam ustvarja socialne razlike ter jim daje pomen. Življenjski stili so tipični primeri razlik, ki ustvarjajo razlike. Obstajajo bolj na ravni socialnih pomenov in simbolne vrednosti kot naravni socialnih dejstev, ki podlegajo statističnim in podobnim empiričnim kategorizacijam. Zato kategoriziranje in opisovanje življenjskih stilov ni nekaj nevtralnega. Posredno vsebuje nov premislek glede socialne samouvrstitve tistih, ki podajajo takšno kategorizacijo, to je refleksijo o lastnih življenjskih stilih. Zastopam stališče, da lahko življenjsko stilske tipizacije socialno ovrednotimo šele z ozirom na historično in družbeno objektivizirane dimenzije v prostoru socialnih uvrščanj. Spekter življenjskih stilov je odvisen od tega, kako realna je izbirnost življenjskih orientacij in stilov. Izbira življenjskih orientacij vključuje rizične odločitve, ki jih ne moremo povsem predvideti in nadzorovati. Posledica vsega tega je, da normalna biografija postaja izbrana, refleksivna, narejena (self-made) biografija. Kljub temu ta izbirnost biografije ni prostor svobode, temveč prej mesto družbeno narekovanih izbir.

Download fulltext (PDF) >>


Boj za okus in moralno odličnost : tipologija vrednotnih habitusov

Breda Luthar

Družboslovne Razprave 39, pages 87-108

Abstract
Članek se ukvarja z operacionalizacijo pojma življenjskega stila kot načina performativne konstrukcije simbolne neenakosti v sodobni družbi. Avtorica meni, da za empirično preiskovanje kulturnih praks ne zadošča izčrpno beleženje praks in izbir okusa, saj te predstavljajo le posledice kulturne konstrukcije razrednosti. Ugotavljati je potrebno etično ozadje "boja za okus", ki nam šele pojasni logiko skupinjenja. To pa pomeni, da je potrebno odkriti trajnejšo osnovo družbenih praks in kulturnih okusov - etične drže ali interpretativne skupnosti, ki delajo kulturne izbire smiselne in predvidljive. V drugem delu članka so predstavljeni rezultati empiričnega raziskovanja - segmentacija respondentov v pet vrednotnih tipov ali pet idealtipskih "interpretativnih skupnosti" v Sloveniji na osnovi anketiranja reprezentativnega vzorca respondentov.

Download fulltext (PDF) >>


Vrednotni habitusi kot empirična tipologija

Samo Kropivnik

Družboslovne Razprave 39, pages 109-126

Abstract
V članku je opisan in z metodološkega vidika ovrednoten proces nastajanja empirične tipologije na osnovi ključnih vrednot in stališč. Sam proces je sestavljen iz osnovnega hierarhičnega združevanja v skupine, prepoznavanja možnih razvrstitev, preverjanja njihove optimalnosti z metodo voditeljev, izbire iz statističnega in teoretskega vidika najprimernejše razvrstitve ter končno še osnovne in dopolnilne opredelitve vsebine oziroma pomena tipov.

Download fulltext (PDF) >>


Med družbeno in zasebno razsežnostjo potrošnje

Samo Uhan, Slavko Kurdija

Družboslovne Razprave 39, pages 129-149

Abstract
Članek se ukvarja z vprašanji oblikovanja družbenih identitet v kontekstu razvitih družb. Pomembno teoretsko izhodišče sodobnega sociološkega diskurza je, da se novooblikovani družbeni segmenti v veliki meri oblikujejo iz družbenokulturne sfere in vse manj iz ekonomske, materialne sfere. Na teh osnovah članek poudarja vlogo in pomen potrošnje kot pomembnega kriterija za oblikovanje družbene (samo)podobe in nekatere zgodovinske razloge, ki so vodili v afirmacijo potrošnje in potrošništva kot temeljne družbenokulturne prakse. Članek se osredotoča na analizo temeljnih socioloških pristopov, povezanih z vprašanjem sodobne potrošnje. Prvo izhodišče je navzven orientirana potrošnja - potrošnja, ki meri na določen socialni učinek. Drugo bolj poudarjeno izhodišče pa je navznoter orientirana potrošnja, katere motiv je zadovoljitev želje, ki se posamezniku kaže kot potreba. Teorija družbenih dejavnikov poudarja pomen družbene moči, medtem ko individualizirana potrošnja v ospredje postavlja osebne, intimne motive, ki se generirajo skozi posameznikovo imaginativno aktivnost. Cilj članka je analitično ovrednotenje obeh temeljnih pristopov, kot ključne dileme za vzpostavljanje teorije potrošnje in njenih motivov. Teza avtorjev je, da na videz nasprotujoča teoretska izhodišča teorije družbenih dejavnikov in teorije subjektivnih dejavnikov niso nujno medsebojno izključujoča. V zadnjem delu članek ilustrira pomen dvojnosti motivov sodobnega potrošnika na nekaterih empiričnih podatkih za Slovenijo.

Download fulltext (PDF) >>


Od goriva za telo do pripomočka za samouresničevanje : vzorci prehranjevanja v Sloveniji

Blanka Tivadar

Družboslovne Razprave 39, pages 151-178

Abstract
Avtorica v članku prikazuje rezultate vprašanj o prehranjevalnih navadah iz raziskave Življenjski stili v medijski družbi. V prispevku opisuje in analizira sedem prehranjevalnih vzorcev/skupin, ki jih je odkrila s pomočjo Wardove metode hierarhičnega razvrščanja v skupine: tri tradicionalistične (40% vzorca), dve hedonistični (30 %), skupino zaskrbljenih za telesno težo (20 %) in skupino nezainteresiranih (10 %). Tradicionalisti se delijo na močne, razsvetljene in zdravstveno ozaveščene, hedonisti pa na brezskrbne in zdravstveno ozaveščene. Skupni imenovalec tradicionalizma je izrazito instrumentaliziran odnos do prehranjevanja (velike porcije, mesna prehrana, hrana je predvsem vir energije za delo), ki ga hedonisti močno zavračajo in namesto tega favorizirajo novosti v prehranjevanju in obiskovanje restavracij (s tujimi kuhinjami). Po demografskih značilnostih se med seboj najbolj razlikujejo tradicionalisti in hedonisti: tradicionalisti so praviloma moški, nižje izobraženi, ruralno prebivalstvo, osebe z nižjimi dohodki in starejši, hedonistični odnos do prehranjevanja pa je bolj značilen za ženske, višje izobražene, urbano prebivalstvo, osebe z višjimi dohodki in mlajše. Tradicionalizem se povezuje z nazadnjaštvom v drugih praksah in pogledih. Tradicionalistom bogatijo življenje sprehodi v naravo v okolici doma, obiskovanje sorodnikov in ukvarjanje z domačimi opravili, imajo odpor do tehničnih novosti, okus za "lokalno" glasbo in izrazit odpor do družbenih manjšin (žensk, istospolno orientiranih, brezdomcev, tujcev). Za hedoniste velja nasprotno: poleg sprehodov v naravo jim predstavljajo kakovostno življenje potovanja po Evropi in eksotičnih deželah zunaj nje, imajo raznolik glasbeni okus, sprejemajo družbene manjšine, so nadpovprečno pogosto lastniki oz. uporabniki tehničnih novosti (npr. računalnika, interneta, kreditnih kartic) in prakticirajo "novodobne" pristope k zdravljenju oz. duhovnosti, kot so meditacija, astrologija, akupunktura, kiropraktika ipd.

Download fulltext (PDF) >>


Znanstvena politika kot ovira razvoju družbenih in humanističnih ved na Slovenskem

Franc Mali

Družboslovne Razprave 39, pages 181-184

Abstract
Povzetek članka ni na voljo.

Download fulltext (PDF) >>