Home » Issue 40

Družboslovne Razprave 40 (XVIII)

Living conditions, socio-economic risks, ineaquality and health. Establishing new theoretical foundations and closer empirical linkages

Karl H. Mueller, Günther Nemeth, Niko Toš

Družboslovne Razprave 40, pages 9-39

Abstract
The article presents new theoretical as well as empirical perspectives, which strongly contradict the conventional wisdom on the inter-relationships between living conditions, socio-economic risks, social inequalities and the state of health within and across contemporary societies.

Download fulltext (PDF) >>


Objektivnost v družboslovnem proučevanju (slovenskih) elit

Anton Kramberger

Družboslovne Razprave 40, pages 41-59

Abstract
Članek obravnava izbrane teoretske okvire za proučevanje sodobnih elit in nakazuje raznovrstne motivacijske momente pri raziskovalcih elit. Pri proučevanju elit gre sicer zgolj za pogojno objektivnost raziskovalnega postopka, predvsem zaradi večje koncentraciji moči pri objektu raziskovanja, kar v sam proces sistematičnega raziskovanja vnaša številne motnje, v obliki starih in novih ideološko-oblastnih primesi. Vendar je ravno primerna intelektualna mobilizacija raziskovalcev pred in ob lotevanju tovrstnih raziskav nujna in celo neizogibna, kljub pomislekom, dvomom in protislovjem, ki takšna raziskovanja spremljajo. Namreč, čim bolj je javna obravnava oblasti strokovna, spoznavno neobremenjena in nekoristoljubna, tem bolj ohranja težnjo po bolj odprti, ne pa fragmentirani in zaprti skupnosti, kjer so elite vedno predaleč stran od ostalih. Članek vsebuje še komentarje o preteklih in sedanjih slovenskih elitah ter tudi o njihovih raziskovalcih.

Download fulltext (PDF) >>


Lessons learnt from the Internet. Hands off, hands on, or what role of public policy in Europe?

Raymund Werle

Družboslovne Razprave 40, pages 63-82

Abstract
The evolution of the Internet challenges traditional approaches of industrial and technology policy and seems to suggest a hands off policy. The cultural impact of the network, on the other hand, appears to call for some regulatory intervention into its future development. The article’s first part briefly examines the role of U.S. public policy in the early stages of the Internet and then provides a critical assessment of institutional and policy factors in the EU which slowed down the Internet’s diffusion on this side of the Atlantic. Only recently can we observe changes. Telecommunications liberalization and the emergence of market competition in this industry coincide with a new Internet policy that recognizes the infra-structural significance of this network for a European information society and the need to involve Internet users in order to exploit the potential of this network. Another look at the Internet’s history in the article’s second part unveils that the network evolved in a cultural context that was shaped by the communities of designers and users whose members were either scientists and engineers or belonged to the “computer hacker” community. The technical design of the initial Internet embedded, reflected and reinforced elements of this cultural mixture. The technical ease with which the Internet extended into many diverse cultural settings has provided incentives and exerted pressures towards cultural change, and it has triggered efforts to control the use of and the content which is communicated via the net. The resulting dynamics unfolded as a consequence of the interdependence of technical and cultural elements. The cultural effects are manifold: rather than a uniform mega-trend we observe cultural globalization, cultural pluralization and fragmentation and also cultural convergence. Thus restrictive political intervention to protect a specific national culture would be the wrong recipe.

Download fulltext (PDF) >>


Digitalni razkorak v Sloveniji

Vasja Vehovar, Katja Vukčevič, Luka Kronegger, Vesna Dolničar

Družboslovne Razprave 40, pages 83-106

Abstract
Sodobne družbe se glede dostopa do informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) delijo na informacijsko bolj in manj razvite, kar označujemo tudi z izrazom »digitalni razkorak«. V pričujočem preglednem članku predstavljamo strokovno literaturo in terminoloπke posebnosti, sledi obravnava indikatorjev in dejavnikov razkoraka ter metodoloških opredelitev. Nato prikažemo nekatere nacionalne študije in globalne vidike digitalnega razkoraka. Orisan je tudi digitalni razkorak v Sloveniji, kjer osnovni kazalci kažejo na naraščajoče razlike med socio-ekonomskimi segmenti glede dostopa do interneta ter njegove uporabe. Primerjava z Evropsko unijo pokaže absolutni, relativni in časovni zaostanek Slovenije v pogledu gostote strežnikov, v manjši meri pa tudi na področju dostopa, uporabe ter zanimanja za uporabo IKT in posebej interneta.

Download fulltext (PDF) >>


Internet kot nov dejavnik družbenega razlikovanja?

Tanja Oblak Črnič

Družboslovne Razprave 40, pages 107-119

Abstract
V pričujočem besedilu izhajamo iz predpostavke, da je vloga interneta v sodobni medijski družbi odločilna predvsem z vidika njegovih komunikacijskih potencialov – internet namreč prinaša nove in spreminja obstoječe oblike komuniciranja. Njegovi vlogi v družbi se tako približujemo z analizo pomenov, ki jih na različnih ravneh izrisujejo posameznikove izkušnje. Menimo namreč, da še ni mogoče natančno opredeliti prepletanja življenjsko-stilnih tipizacij in učinkov interneta na njihova spreminjanja. Bolj kot teoretske implikacije nas zato zanimajo empirične značilnosti tega odnosa, ki smo jih skušali opredeliti z analizo uveljavljenih praks v vsakdanjem življenju. Na podlagi empirične analize tako ugotavljamo, da internet postaja novi dejavnik družbenega razlikovanja, in sicer v dveh smereh. Najprej utrjuje obstoječe družbene prepreke, ki že tako depriviligirane posameznike še bolj oddaljujejo od dogajanj v družbi, po drugi strani pa se zdi, da se internet tudi kot medij, ki je po naravi interaktiven, ni oblikoval kot most, ki bi med seboj povezoval uporabnike.

Download fulltext (PDF) >>


CAW - Computer aided welfare state : revival by technology?

Peter Fleissner

Družboslovne Razprave 40, pages 121-134

Abstract
During the past decades the traditional Welfare State in Western Europe has become more and more under pressure by a variety of stress factors: Apparent are its increasingly high costs and the relative low effectiveness, accompanied by a deterioration of the image of public administrations. In many Reform Countries the former public health care and social security systems are facing even more difficulties: Lack of financial resources and new neo-liberal ideas undermine their functionality. Alternative concepts are needed: large scale institutions are unable to deal appropriately with rapid social change and the individuals are not in a position to cope with the negative aspects of human existence on their own. In addition to the large scale institutions like centralized social security and health care institutions, new group based institutions assisted by electronic communication tools and adequate training opportunities are proposed for various fields of society: “Peer Group Care” in addition to the traditional social welfare system, “Study Circles” to complement traditional schools, “Workers’ Health Assurance Groups” to improve the occupational ill-health status, and “Intrapreneurial Groups” against alienation at the workplace are examples to illustrate how the Welfare State could be transformed and not be replaced.

Download fulltext (PDF) >>


Temeljni instrumentarij določanja in odločanja o (človekovih) pravicah v zvezi z novimi tehnologijami

Boštjan Zalar

Družboslovne Razprave 40, pages 135-154

Abstract
Avtor članka izhaja iz teze, da je spoštovanje človekovih pravic v evropskih družbah temelj legitimnosti oblasti in družbene regulacije, tudi tiste regulacije, ki bodisi dopušča ali prepoveduje uporabo novih tehnologij. Namen članka je približati sociologiji temeljni instrumentarij, ki ga uporabljajo slovenska sodišča in sodišče za človekove pravice v Strasbourgu pri odločanju o človekovih pravicah v zvezi z novimi tehnologijami, in razkriti, v katerih elementih tega instrumentarija je prostor za sociološke argumente. Obravnava glavni interpretativni metodi za uporabo splošnih določil o človekovih pravicah, razmejevanje med iztožljivimi pravicami in programskimi normami, delitev na absolutne pravice in na tiste pravice, v katere je dopustno posegati, pravne standarde v procesih zmanjševanja dosežene ravni na primeru socialnih pravic, načelo sorazmernosti na primeru poseganja v pravico do informacijske zasebnosti, test arbitrarnosti na primeru diskriminacije na področju genetskega inženiringa. V zadnjem poglavju članek presega okvire informativnosti, saj na primeru prepovedi kloniranja v povezavi s posegom v pravico do svobodne znanstvene dejavnosti (60. člen Ustave RS) ali pravice do samo-uresničevanja (35. člen Ustave RS) izpostavlja problematičnost utemeljevanja prepovedi uporabe novih tehnologij v človekovem dostojanstvu tistih, ki jih ni (na svetu). Avtor se z opiranjem na koncept »evidence based medicine« v povezavi z načelom sorazmernosti odvrača od omenjenega problematičnega utemeljevanja zaradi možnih manipulacij, varovanja subjektivne koncepcije človekovega dostojanstva in pravice do samo-uresničevanja ter zaradi tega, ker v antropocentričnem konceptu človekovih pravic ne vidi prihodnosti za razvoj prava o temeljnih pravicah, ki bo moral biti prek indikatorjev kakovosti bivanja odprt pravicam živali, prihodnjih generacij in robotom.

Download fulltext (PDF) >>


Slovenščina v evropski jezikovni mavrici

Marko Stabej

Družboslovne Razprave 40, pages 157-168

Abstract
Slovenija je resna kandidatka za vstop v Evropsko unijo. Kaj to pomeni za slovenski jezik in kaj za slovenske državljane in njihovo sporazumevalno zmožnost? Na prvi pogled se morda zdi, da evropski integracijski procesi na posameznih področjih javnega življenja pomenijo nevarnost jezikovni in kulturni identiteti posameznih skupnosti; toda izkušnje nekaterih nedavno pridruženih članic, npr. Švedske ali Finske kažejo, da je nacionalni jezik po vključitvi v EU deležen bistveno večje promocije kot prej. Res pa je, da integracijski procesi postavljajo vsako, tudi slovensko jezikovno načrtovanje pred nujne nove naloge: slovenskemu jeziku morajo zagotavljati ustrezen status v državnem in meddržavnem okviru, hkrati pa morajo poskrbeti tudi za ustrezno podporo načrtovanega statusa: na področju poučevanja slovenščine kot prvega ter kot drugega/tujega jezika; na področju testiranja znanja slovenščine in ustreznega certifikatnega sistema; na področju uporabnega jezikoslovja, jezikovnih virov in jezikovnih tehnologij; na področju prevajalskega izobraževanja ipd. K temu je treba pritegniti tudi načrtovanje sporazumevalne zmožnosti v tujih jezikih. Nekateri koraki so v Sloveniji že storjeni, drugih pa se bo še treba lotiti. Skrajna stopnja zagotavljanja statusa slovenskega jezika pa pomeni formalnopravno določanje statusa. V zadnjem času se na tem področju kažejo pritiski v obliki neuravnoteženega pristajanja na evropske pravne direktive, ki v imenu nediskiminatorne obravnave državljanov EU po vsej EU uveljavljajo nekatere diskriminatorne jezikovnopolitične odločitve za pridružene države (in jezikovne) skupnosti.

Download fulltext (PDF) >>