Home » Issue 42

Družboslovne Razprave 42 (XIX)

Diasporično slovenstvo: politika, nacionalizem in mobilnost

Zlatko Skrbiš

Družboslovne Razprave 42, pages 9-20

Abstract
Literatura o tvorbi in funkcioniranju sodobnih diasporičnih procesov koristno pripomore k razumevanju vloge, ki jo odigrava slovenska diaspora v kontekstu slovenske družbe in pri celostnem ovrednotenju odnosa, ki se oblikuje med domovino in Slovenci po svetu. Pričujoči članek sestoji iz dveh delov. Prvi del tega prispevka povzema relevantno literaturo o globalni mobilnosti in modernih diasporah. V drugem delu pa se članek osredotoča na konkretni primer slovenske diaspore, ki je, kot politični subjekt, prišla na slovensko politično prizorišče šele s procesom slovenskega osamosvajanja. Na simbolnem nivoju je diaspora postala znanilec stapljanja političnih predsodkov, hkrati pa je praktično prispevala k procesu osamosvojitve skozi lobiranje tujih vlad za priznanje nove države. Z zaključkom osamosvojitvenega procesa je diaspora izčrpala svojo aktivno vlogo in postala pasiven subjekt političnih diskurzov, uporabljana brezpredvsem za legitimiranje nacionalistično obarvanega ideala Slovenstva. Tovrstna vizija diaspore je problematična, ker utemeljuje diasporo na izbranih ideoloških značilnostih, pri tem pa povsem ignorira in zamegljuje heterogenost, ki bolj kot karkoli drugega označuje diasporično slovenstvo. Članek zagovarja tezo, da je tovrstno projeciranje diaspore problematično ne le zaradi nacionalizma, ki ga vsebuje, temveč predvsem zato, ker vidi diasporo kot pasivni ostanek preteklosti, namesto kot del dinamičnega procesa, povezanega s transnacionalnimi in globalizacijskimi tokovi sodobne družbe.

Download fulltext (PDF) >>


Interpersonal dynamics in network organizations

Veljko Rus

Družboslovne Razprave 42, pages 21-46

Abstract
Mrežna organizacija je organizacijska oblika, ki naj bi organizacijam omogočila visoko stopnjo fleksibilnosti. Teorija predvideva, da naj bi s pomočjo rušenja zidov birokratske avtoritete organizacije lažje dosegle kooperacijo in integracijo na ravni celotne organizacije, kar je danes predpogoj za konkurenčni uspeh na spreminjajočih se trgih. V tem članku smo analizirali preprostejšo obliko mrežne organizacije, t.j. matrično organizacijo, da bi razumeli medosebno dinamiko v organizaciji. Konkretno, pokazali smo, da se predvidevanja glede vzorca socialnih odnosov iz teorije mrežnih organizacij niso uresničila. V nasprotju s pričakovanji smo ugotovili,da se v matrični organizaciji niso razvila lateralna socialna omrežja, pač pa se je okrepila enosmerna vertikalna komunikacija z nadrejenimi. Da bi razložili tako odstopanje od teorije, smo v članku razvili razlago, ki se opira na fenomen statusne negotovosti. Razgradnja in odpravljanje birokracije povzroča statusno negotovost znotraj organizacij, na katero se zaposleni odzovejo tako, da okrog sebe vzpostavijo zaščitniška socialna omrežja, pri čemer se ponovno vzpostavi hierarhija. V članku sklenemo, da je mogoče birokracijo mehčati na številne načine, da bi vanjo vnesli fleksibilnost. Ne moremo pa zagotoviti fleksibilnosti z odpravljanjem birokracije in formalnih struktur.

Download fulltext (PDF) >>


Recent trends in public management

Laurence E. Lynn

Družboslovne Razprave 42, pages 49-61

Abstract
Povsod po svetu se državljani vse bolj zavedajo pravice do učinkovite vlade, do vlade, ki deluje pošteno in učinkovito. To zavedanje je eden od najpomembnejših virov pritiska v smeri boljše javne politike, administrativne reforme in "Novega javnega managementa". Reforma javne uprave je danes nevprašljiva prioroteta mednarodne skupnosti, OECD, Svetovne banke, Evropske unije in številnih regionalnih teles. Namen tega članka je, da opiše poglavitne ideje novega javnega managementa in da ovrednoti rezultate in izkušnje, ki so se s tem v zvezi nabrale v zadnjih petnajstih letih. Članek analizira točke, kjer prihaja do globalne konvergence pri reformi javnih administracij v svetu in svari pred rešitvami po enem kopitu. Drugi del članka je posvečen predstavitvi in analizi ameriških izkušenj z reformami javne uprave v času Clintonove in sedanje Busheve administracije.

Download fulltext (PDF) >>


Politična stabilnost kot stanje razvite demokracije

Matevž Tomšič

Družboslovne Razprave 42, pages 63-78

Abstract
V svojem članku avtor tematizira problematiko stanja oz. kvalitete demokracije v sodobnih družbah. Pri tem uporablja koncept politične stabilnosti, ki ga opredeli kot stanje razvite demokracije. Iz tega izhajajoč skuša zajeti fenomen politične stabilnosti v kar najširšem smislu. Na ta način oblikovan model politične stabilnosti sestoji iz treh komponent: obstojnosti sistema, inkluzivnosti ter efektivnosti. Ob tem je poudarjena medsebojna povezanost in odvisnost med posameznimi aspekti omenjenih komponent. Po avtorjevem mnenju ta model predstavlja osnovo za primerjalno evalvacijo stanja demokracije v različnih deželah, tudi ali predvsem tistih, ki so se relativno pred kratkim podale na pot demokratizacije.

Download fulltext (PDF) >>


Prevlada nasilja : Busheva elita in ameriška demokracija po 11/9/2001

John Higley

Družboslovne Razprave 42, pages 79-93

Abstract
V članku trdim, da je s predsednikovanjem Goergea W. Busha prišla na oblast izjemno kohezivna elita levjega tipa. Busheva elita je v položaju, da se pri vladanju in prenosu ameriške moči v mednarodno okolje precej zanaša na uporabo nasilja. S tem na pomembne načine spreminja delovanje in zgradbo ameriškega političnega režima. Sprašujem se, ali so te spremembe elit in režima začasen odklon ali kaj trajnejšega. Odgovarjam, da zlovešči svetovni trendi napovedujejo, da bodo mnoge od omenjenih sprememb ostale prisotne, zato raziščem še nekatere njihove dolgoročne posledice za ameriško demokracijo.

Download fulltext (PDF) >>


Načelo socialne države v nemški ustavi: navodilo sodstvu ali le argumentativni okras?

Paul Tiedemann

Družboslovne Razprave 42, pages 95-107

Abstract
Zvezna republika Nemčija je nedvomno socialna država. Še vsaka vlada doslej je vodila socialno politiko, ki si je prizadevala za ekonomsko zaščito šibkejših slojev prebivalstva. Socialne politike dejansko sploh ni mogoče opustiti, ker politična stranka, ki bi zahtevala kaj takšnega, ne bi imela nikakršnih možnosti, da si pridobi politični vpliv. Tako imenovano strukturno načelo socialne države temu nima kaj dodati. Tudi če v Temeljnem zakonu ne bi bila zapisana besedica "socialno", se socialno-pravne strukture v ničemer ne bi razlikovale od današnjih. V pravni praksi igra načelo socialne države tako rekoč vlogo golega okrasa. Sklicevanje na to načelo praktično nikdar ne pripomore k temu, da bi bila neka utemeljitev prepričljivejša, kakor če se na to načelo ne bi sklicevala. Lahko pa se zgodi, da argumentacija s tem, ko se sklicuje na načelo socialne države, izgubi na prepričljivosti. S pravnega vidika je načelo socialne države povsem odveč.

Download fulltext (PDF) >>


Vključevanje uporabnikov v oblikovanje in izvajanje storitev

Ružica Boškić

Družboslovne Razprave 42, pages 109-122

Abstract
Na področju analize politik se od osemdesetih let 20. stoletja vse bolj postavlja vprašanje kakovosti storitev. Uporabniki in uporabnice postajajo vse bolj pomembni subjekti pri oblikovanju in izvajanju storitev javnih politik. Članek obravnava razloge, ki so privedli do tega in sodobne trende na področju vključevanja uporabnikov. Med različnimi načini vključevanja sta posebej predstavljena dva najpomembnejša.Prvi je demokratični model, ki temelji na načelu državljanstva; drugi je potrošniški model, kjer je uporabnik obravnavan kot potrošnik. Vključevanje uporabnikov je obravnavano na splošno, tovrstna konceptualna izhodišča pa je možno aplicirati tudi na različne sektorske politike, kot na primer na analizo stanovanjskega področja.

Download fulltext (PDF) >>


Croatian civil society on the pathway to becoming a legitamete public actor

Gojko Bežovan

Družboslovne Razprave 42, pages 123-143

Abstract
This article deal with issue of civil society development in Croatia as transitional and post war country during 1990s. Civil society development in this time is very much related to the humanitarian crisis caused by the War and involvement of international and foreign organisation. Beside that, civil society in Croatia has a poor tradition, its development has been hindered by half a century of communism and totalitarian ideology, coupled with the lack of experience with the concept of freedom of association. In the second part of article, using the concept of CIVICUS Index on Civil Society Project, we analyse four dimension of civil society in Croatia: the structure of civil society; the legal, political and socio-cultural space in which civil society operates in the larger regulatory, legal and social environment; the values civil society represents and propagates and the impact civil society has on social and community development as well as on the public policy process. The most critical area of civil society development in Croatia is related to the limited space it has to operate, as defined by the legislative, political and social-cultural framework. With legislation we do need to deal more with public policy issues trying to institutionalise a place for CSOs social capital building activities. The negative attitude of the state, restrictive legislation, a lack of social responsibility on the part of the corporate sector and the absence of a culture of volunteering and public spiritedness are vital problems. Regarding its impact, civil society organisations seems, at least in their own perceptions, to contribute significantly to solving specific social, economic and political problems and furthering the public good. However, influence on the public policy process is very limited.

Download fulltext (PDF) >>