Home » Issue 4

Družboslovne Razprave 4 (III)

Ali je delo determinanta družbenoekonomskega položaja

Ivan Svetlik

Družboslovne Razprave 4, pages 5-25

Abstract
Članek obravnava družbenoekonomski položaj zaposlitvenih kategorij in sicer zaposlenih, brezposelnih, neaktivnih ter samozaposlenih. Prikazan je njihov materialni in politični položaj, mobilizacija neformalnih virov ter njihovo vključevanje v družbeni prostor. Osnovna ugotovitev analize pa je, da obstaja polarizacija med sistemom zaposlenosti in samozaposlenostjo. To pomeni, da najugodnejši družbenoekonomski položaj zavzemajo zaposleni, pa tudi brezposelni in neaktivni. Samozaposleni kmetje in obrtniki pa so marginalizirana skupina. Za družbenoekonomski položaj posameznika tako ni ključno delo samo po sebi temveč politično institucionalni status dela, ki ga posameznik opravlja.

Download fulltext (PDF) >>


Izobraževanje in družbenoekonomski položaj

Ivan Svetlik

Družboslovne Razprave 4, pages 27-44

Abstract
Članek obravnava povezanost med izobrazbo na eni ter položajem v družbeni in tehnični delitvi dela, materialnim in družbenopolitičnim položajem, vključevanjem v družbeni prostor in mobilizacijo neformalnih virov na drugi strani. Prikazuje pa tudi vključenost v izobraževanje in aspiracije po izobraževanju. Analiza pokaže, da je izobrazba zanesljiv prediktor položaja posameznika v družbeni in tehnični delitvi dela, kakor tudi njegovega materialnega in političnega položaja. Vključenost v izobraževanje in aspiracije po izobraževanju so predvsem odvisne od starosti in izobrazbe, kar pomeni, da je izobrazba samoakcelerirajoči proces. Ker je pri skupinah, ki zavzemajo nižje položaje v družbeni in tehnični delitvi dela in imajo nizek materialni položaj vključenost v izobraževanje najnižja, aspiracije po izobraževanju pa relativno visoke, lahko pri teh skupinah pričakujemo največjo relativno deprivacijo.

Download fulltext (PDF) >>


Družbena enakost in neenakost v Sloveniji

Mojca Novak Pešec, Gregor Tomc

Družboslovne Razprave 4, pages 45-58

Abstract
Avtorja sta v študiji opazovala, kako se tri socioprofesionalne kategorije, izdelane po vnaprej določenih kriterijih, razlikujejo glede na posamezne spremenljivke. Med drugim sta ugotovila, da je socioprofesionalna struktura v Sloveniji živečega prebivalstva dokaj neugodna; da je razredna struktura ambivalentna; da sta statusna in politična pripadnost bolj izkristalizirani: da so razlike med nižjo in srednjo kategorijo večje kot med srednjo in višjo kategorijo; da obstajajo pomembne razlike med aktivnimi in neaktivnimi anketiranci. Avtorja razlagata dobljene rezultate s tem, da se odnosi v socializmu uravnavajo predvsem po konvencijah, s politično determinacijo vseh pomembnejših vidikov družbenega življenja.

Download fulltext (PDF) >>


O distribuciji stanovanjskih virov v Sloveniji

Srna Mandič

Družboslovne Razprave 4, pages 59-71

Abstract
V članku analiziramo stanovanjsko politiko z aspekta, ki ga njeni akterji ne upoštevajo: distribucija stanovanjskih virov različnim skupinam prebivalstva. Analiziram dve vrsti virov. Prvi so družbeni. Njihovo ustvarjanje in distribucija je organizirana v formaliziranem sistemu stanovanjskega gospodarstva. Distribucija teh virov ne podlega ekonomski logiki, pač pa predstavlja svojevrstno obliko subvencije njihovih uporabnikov. Druga vrsta sozasebni, neformalni viri, med katerimi dominirajo viri sorodstva. Rezultati analize empiričnih podatkov so pokazali naslednje. Prvič, dostop do družbenih stanovanjskih virov je v zvezi z družbeno-ekonomskim statusomm uporabnikov. Tako je formalna stanovanjska politika en izmed neregistriranih kanalov večanja realnega dohodka višjih statusnih skupin. Drugič, dostop do družbenih stanovanjskih virov ima premajhen delež prebivalstva, da bi lahko govorili o dominaciji formalnega nad neformalnim sistemom stanovanjskih virov.

Download fulltext (PDF) >>


Primarna socialna integracija in zdravje

Katja Boh

Družboslovne Razprave 4, pages 73-84

Abstract
Glavni namen tega prispevka je bil ugotoviti kolikšna je stopnja primarne socialne integracije pri naši populaciji ter pomen, ki ga ima socialna integracija za dobro telesno in duševno zdravje. Stopnjo socialne integracije smo merili s sestavom družinskega gospodinjstva, v katerem anketiranec živi ter pogostostjo stikov, ki jih ima s svojimi sorodniki in prijatelji. Analiza kaže, da večina naših anketirancev živi v družini. V samskih gospodinjstvih živi le 8 % moških in nekaj več kot 10 % žensk. Večina anketirancev ima tudi pogostejše stike s sorodniki, redkejše pa s prijatelji. Največ oseb z zelo slabo integracijo najdemo med ženskami srednjih in starejših letnikov. Sklepamo, da so to žene z odraslimi otroci, ki so že zapustili svoj dom ter razvezane žene in vdove. V večjih mestih je več osamljenih oseb kot v manjših krajih.

Download fulltext (PDF) >>


Možnosti v izvendelovnem času

Nevenka Černigoj-Sadar

Družboslovne Razprave 4, pages 85-99

Abstract
Namen študije je ugotoviti, kakšne so možnosti izbire aktivnosti zunaj delovnega časa za zaposlene v različnih družinskih ciklih in kaj pomeni določen način porabe časa za posameznika in družbo. Parkerjev model življenjskega prostora in holistične teorije prostega časa predstavljajo konceptualna izhodišča. Analiza časovnih, materialnih in psihičnih omejitev pokaže, da je za večino zaposlenih, razen za mlade brez otrok, način porabe izvendelovnega časa že vnaprej določen. Najmanjše možnosti izbora imajo mlade ženske z otroki in moški srednjih let z otroki. V obdobjih največjih delovnih obremenitev in po njih upadejo aspiracije po spremembah poveča pa se število bolezenskih simptomov. Usmeritev predvsem na spremljanje dosežkov množične kulture in na produkcijo, namenjeno zadovoljevanju materialnih potreb, ni značilna samo za zaposlene, ampak za celoten reprezentativni vzorec za Slovenijo. Udeležba v izobraževalnih, kulturnih in družabnih prostočasovnih dejavnostih je v Sloveniji značilno nižja kot na Švedskem. Takšen način življenja zelo omejuje razvoj sposobnosti za ohranjanje zdravja, ustvarjalnosti in uvajanje tehnoloških inovacij v družbeno prakso.

Download fulltext (PDF) >>


Regionalne dimenzije kvalitete življenja v Sloveniji

Barbara Verlič Christensen

Družboslovne Razprave 4, pages 101-120

Abstract
Moj prvi namen je bil prikazati kategorije slovenskih krajev s profesionalno, starostno in izobrazbeno strukturo njihovih prebivalcev ter z njihovim materialnim in bivalnim standardom. Ugotovili smo, da je za Slovenijo značilno relativno veliko število manjših središč, ki imajo »mestne« značilnosti in so v razvojnem vzponu. Mednje so se uvrstila predvsem občinska lokalna središča neregijskega pomena. Pokaže se, da je za slovensko prebivalstvo značilnejša industrijska stratificiranost (poklic, izobrazba), kot pa regionalno razlikovanje (kraj bivanja). Za razlike je pomembna tudi politična aktivnost, kajti ugotovili smo, da je urbani razvoj povezan z lokacijo političnega in družbenega upravljanja. Za slovensko podeželje, kjer še vedno živi več kot polovica Slovencev, so po drugi strani značilne razpršenost poselitve ter netradicionalno usmerjene dejavnosti. Problem podeželja ni le v revni kmečki populaciji in prevelikem številu ostarelih ljudi (to je deloma problem slabe socialne politike), ampak predvsem v pomanjkanju aktivnega dela prebivalstva. Podeželje ima premalo razvojnih možnosti, njegovo prebivaltsvo pa je slabo plačano in opravlja (pretežno) težja fizična dela. Obstaja substancialna razlika med bivalnim standardom in infrastrukturno opremljenostjo med mesti in podeželjem. Na podeželju ni zaslediti alternativnih oblik razvoja v skupnem družbenem standardu. Zaradi teh razlogov ugotavljamo, da sta za slovensko podeželje značilni materialna pavperizacija ter politična in družbena alienacija. Kljub temu je tudi res, da manjši del podeželske populacije živi relativno dobro in bi lahko govorili o »podeželski« eliti. Zanjo ni značilen le dober osebni standard, ampak tudi kvalificiranost, boljša izobrazba in politična aktivnost. Na podeželju torej obstajajo možnosti za razvoj, ki so premalo izkoriščene.

Download fulltext (PDF) >>


Zaposlitev in delovni pogoji jugoslovanskih zdomcev na Švedskem

Sonja Drobnič

Družboslovne Razprave 4, pages 121-134

Abstract
Predstavljamo mednarodno primerjalno analizo delovnih pogojev jugoslovanskih zdomcev na Švedskem. Rezultati temeljijo na dveh empiričnih raziskavah: raziskavi o življenjski ravni, ki jo je izvedel Inštitut za socialna raziskovanja v Stockholmu, in raziskavi o kvaliteti življenja v Sloveniji, ki jo je izvedel Inštitut za sociologijo v Ljubljani. Delovne pogoje jugoslovanskih zdomcev primerjamo z delovnimi pogoji Švedov in Slovencev. Da bi se zaradi različnih sociodemografskih značilnosti teh treh skupin izognili napačnim interpretacijam rezultatov, uporabljamo metodo dvojčkov, ki omogoča bolj korektno primerjalno analizo. Jugoslovane tako primerjamo samo s Švedi oziroma Slovenci istega spola, starosti in poklica. Morebitne razlike v delovnih pogojih lahko potem z večjo gotovostjo pripišemo zdomskemu statusu Jugoslovanov, saj odstranimo vpliv njihovega mesta v demografski in slojevski strukturi.

Download fulltext (PDF) >>