Home » Issue 51

Družboslovne Razprave 51 (XXII)

Štiridesetletnica Slovenskega sociološkega društva: v spopadanju z logiko izključevanja

Zdravko Mlinar

Družboslovne Razprave 51, pages 7-31

Abstract
Članek povzema izkušnje štiridesetletnega delovanja Slovenskega sociološkega društva. Temu članku bo sledil še drugi o identiteti, zaposlovanju in prihodnosti sociologov in sociologinj. Društvo je bilo ustanovljeno v času delegitimizacije hegemonije, ki je izhajala iz vizije socializma in ogroženosti države od zunaj. Spopadalo se je z ideologijo, ki je temeljila na logiki izključevanja alternativ, se zavzemalo za empirično razkrivanje prikritega in s tem postavljalo v ospredje izzive za spremembe. Hkrati z akcijami za profesionalizacijo sociologije v izobraževanju in raziskovanju je društvo delovalo tudi kot akter civilne družbe in vplivalo na proces demokratizacije. Medtem ko se je število diplomiranih sociologov povečevalo, je število članov društva nihalo in stagniralo. Ob nizki stopnji diferenciacije delovanja po sekcijah in prevladovanju akademskega jedra sociologije v društvu, ki se bolj usmerja v svet kot pa v povezovanje s sociologi iz prakse, je razumljivo, da so slednji ostajali vse bolj ob strani. V objavljanju je bil dosežen velik napredek, nerešeno pa ostaja vprašanje jezika – slovenščina in/ali angleščina. Prek društva in – v večji meri – mimo njega so se slovenski sociologi uspešno vključevali v svet, tako da je v tem smislu Slovenija celo nekakšna velesila v malem. Tako strokovna kot širša javnost sta z delovanjem društva slabo seznanjeni.

Download fulltext (PDF) >>


Dileme transnacionalne civilne družbe v Evropski uniji

Mateja Rek, Zdravko Mlinar

Družboslovne Razprave 51, pages 33-54

Abstract
Avtorica v kontekstu globalizacije obravnava spreminjanje vloge nacionalne države ter vzpostavljanje in pozicioniranje transnacionalnih družbenih prostorov. Izpostavlja individualno angažiranje lokalnih, regionalnih, meddržavnih ali virtualnih (oz. na teritorij ali prostor nevezanih) akterjev (politične, civilnodružbene ali ekonomske sfere), ki vstopajo v odnose kooperativne dejavnosti in na ta način spletajo in izgrajujejo transnacionalne vezi oz. se pogajajo o njih. Razpravo o omrežjih transnacionalnih povezav umešča v kontekst EU s specifičnim ciljem utemeljevanja možnosti konsolidacije transnacionalne civilne družbe na ravni EU. Opozori na vrsto konceptualnih in empiričnih nedorečenosti, ki se pojavljajo tako v okviru znanstvene obravnave kot pri praktičnem udejanjanju transnacionalne civilnodružbene kooperacije na ravni EU. Obravnavane so praktične rešitve problemov opredeljevanja transnacionalne civilne družbe na ravni EU, tako glede definiranja akterjev, smisla njihovega delovanja kot tudi mehanizmov sodelovanja s telesi EU, ki naj bi omogočili vključitev civilnodružbenih organizacij kot legitimnih partnerjev v procese vladanja v EU.

Download fulltext (PDF) >>


Politična udeležba v posocializmu: med deformirano modernostjo, novo modernizacijo in postmodernostjo

Danica Fink Hafner, Samo Kropivnik

Družboslovne Razprave 51, pages 55-72

Abstract
Članek se osredotoča na vprašanje obsega in kakovosti politične udeležbe v posocialističnih državah, še posebej v Sloveniji. Na podlagi nekaterih primerjalnih mednarodnih in slovenskih raziskav (med slednjimi javnomnenjske raziskave iz leta 2002) avtorja ugotavljata: a) relativno nizko in še upadajočo politično udeležbo v novem političnem sistemu v procesu modernizacije ob hkratnem prepletanju predmoderne, moderne in zametkov postmoderne političnosti ter b) zelo neenakomerno porazdelitev družbenih virov in zaznav, ki podpirajo politično udeležbo. Na podlagi javnomnenjskih podatkov iz leta 2002 razkrivata šest vzorcev politične udeležbe in njihove ključne družbene nosilce glede na družbene vire, zaznave gospodarske razvitosti, političnega sistema in politične orientacije anketiranih.

Download fulltext (PDF) >>


Kulturne značilnosti slovenskih elit v luči evropskih integracijskih procesov

Matevž Tomšič

Družboslovne Razprave 51, pages 73-91

Abstract
V članku se avtor ukvarja z analizo kulturnega profila slovenskih tranzicijskih elit v kontekstu vključevanja Slovenije v Evropsko unijo. Pri tem ga še posebej zanimajo tiste kulturne značilnosti, ki najbolj vplivajo na to, kako elite opravljajo svojo vlogo nosilca družbene modernizacije. Predvideva, da imajo pri vključevanju v Evropsko unijo elite dvojno vlogo: po eni strani so zastopniki nacionalnih teženj in interesov v evropskem prostoru, po drugi strani pa so dejavnik »evropeizacije« družbe (uvedba evropskih standardov). Ugotavlja, da kljub njihovi relativni uspešnosti v tem procesu obstajajo določene pomanjkljivosti, ki so posledica tako zgodovinskega razvoja kot strukturiranosti političnega prostora v tranzicijskem obdobju in ki sprožajo skepticizem glede razvojne vloge elit.

Download fulltext (PDF) >>


Hip hop v Sloveniji: Ali obstaja lokalno specifičen vzorec prevzemanja značilnosti žanra?

Stanković Peter

Družboslovne Razprave 51, pages 93-112

Abstract
V Sloveniji že nekaj let obstaja razmeroma močna lokalna hip hop scena, ni pa raziskano, ali gre zgolj za neselektivno kopiranje v svetu uveljavljenih glasbenih in simbolnih referenc ali pa za vsaj relativno izvirno hibridno kulturno formo na križišču globalnih trendov in njihovega lokalnega, kulturno specifičnega prisvajanja. Da bi identificiral izvirnost slovenskega hip hopa, avtor članka analizira deset najpomembnejših slovenskih izvajalcev, pri čemer ugotavlja, da zelo očitnih kulturno specifičnih posebnosti slovenski hip hop v primerjavi z ameriškim vzorom ne kaže. Kljub temu pa ni mogoče govoriti o povsem avtomatičnem kopiranju izvirnika: slovenski izvajalci značilnosti hip hopa kot žanra prevzemajo razmeroma selektivno, praviloma združujoč zgolj glasbene konvencije hip hopa s svet izrazito kritično obravnavajočimi besedili. Konsistentnost tega vzorca morda pomeni zametek pojavljanja prepoznavno hibridne kulturne forme v prihodnosti, trenutno pa kaže predvsem na to, da hip hop v Sloveniji funkcionira v prvi vrsti kot medij konstrukcije tipično kritične subjektivnosti z vsemi njenimi dobrimi in slabimi stranmi.

Download fulltext (PDF) >>


Delovno mesto kot dejavnik ohranjanja in izboljševanja pismenosti

Angela Ivančič, Metka Gnidovec

Družboslovne Razprave 51, pages 113-138

Abstract
Primerjalna preučevanja pismenosti izpostavljajo kot glavne dejavnike individualnih dosežkov pismenosti naslednje: doseženo izobrazbo, starost, zaposlitev in poklicni položaj. Vendar ljudje ne pridobivamo pisnih praks samo v času šolanja, marveč tudi z aktivno rabo v različnih okoljih. Delovno mesto je s priložnostmi, ki jih daje za raznovrstne prakse branja, pisanja in računanja, med najpomembnejšimi takšnimi okolji. Članek na podlagi analize podatkov, zbranih v mednarodni raziskavi o pismenosti odraslih v Sloveniji in v petih izbranih evropskih državah, preučuje pomen priložnosti, ki jih daje delovno mesto za rabo raznolikih pisnih praks. Ugotavlja, da v vseh preučevanih državah boljša izobrazba, poklicne kategorije, ki temeljijo na višjih stopnjah izobrazbe in kvalifikacij, ter pogostejša raba kompleksnejših praks branja in pisanja pri delu napovedujejo uvrstitev na višje ravni besedilne, dokumentacijske in računske pismenosti.

Download fulltext (PDF) >>