Home » Issue 61

Družboslovne Razprave 61 (XXV)

Naša žena med željo po limonini lupinici in strahom pred njo: zdrava prehrana v socializmu

Blanka Tivadar

Družboslovne Razprave 61, pages 7-23

Abstract
V članku predstavljam analizo sprememb v diskurzih o zdravi prehrani v obdobju od 1949 do 1990 v reviji Naša žena. Glavni cilj je bil odgovoriti na tri vprašanja: kako se je spreminjala vsebina nasvetov za zdravo prehrano, kdo naj bi bil zanjo odgovoren in čemu naj bi se človek sploh zdravo prehranjeval. Vsebina nasvetov se je spreminjala, a strukturno je ostajala enaka. Zdrava prehrana je bila pojmovana predvsem kot državljanska in/ali moralna dolžnost, ki jo zase in za člane družine izpolnjuje ženska. A idealne družbe s pravilnim kuhanjem ni mogla doseči: na začetku socializma so jo pošiljali v “moderno” prihodnost, na njegovem bridkem koncu pa v idilično “predmoderno”.

Download fulltext (PDF) >>


O napredku in napredkovnem potencialu poznomodernih bivanjskih okoliščin

Špela Sajovic

Družboslovne Razprave 61, pages 25-40

Abstract
Članek obravnava klasični sociološki koncept človeškega napredka, mu na podlagi refleksije njegove moderne postavitve podeli drugačno vsebino in jo v drugem delu aplicira na sodobne bivanjske okoliščine. Avtorica ugotavlja, da je moderno pojmovanje napredka človeku neustrezno, saj izhaja iz enodimenzionalne biološkosti človeške narave, tako da srečo vidi predvsem skozi materialni razvoj. Vendar je človek bitje, ki ima zaradi nagonske nespecializiranosti zmožnost preseganja naravnega, zato je njegova sreča tudi v zunajmaterialni sferi, v stanju samoizpolnitve kot edinem stanju, ki je usklajeno s človeško naravo ali njegovo izvorno odprtostjo v svet. Kot skladne s človeško naravo in zato napredne avtorica prepoznava tudi poznomoderne bivanjske okoliščine, saj z dejstvom materialne varnosti in relativne strukturne nedoločenosti spodbujajo posameznika k samorefleksivnosti, večji avtonomiji in na ta način povečujejo možnost razvoja samoizpolnjenih oziroma srečnih ljudi.

Download fulltext (PDF) >>


Družinska (ne)harmonija ob računalniških zaslonih

Tanja Oblak Črnič

Družboslovne Razprave 61, pages 41-58

Abstract
Značilnost sodobnih komunikacijskih tehnologij je njihova naraščajoča prisotnost v naših domovih. Zato so pomemben dejavnik konstituiranja zasebnosti, po drugi strani pa se vse bolj domestificirajo. Proces domačenja zahteva analizo vzrokov, motivov in vzorcev prisvajanja komunikacijskih tehnologij. Namen prispevka je poiskati tipične družinske odzive na vstop in uporabo računalnika v slovenskih domovih ter ujeti morebitne generacijske razlike. S pomočjo osebnih intervjujev s starši in mladoletniki v slovenskih družinah ugotavljamo, da je ključni dejavnik, ki je računalniku kot sodobnemu družinskemu aparatu dodal mnoge pomene, njegova internetna razsežnost, ki je razširila komunikacijski in družbeni značaj računalniške tehnologije. Računalniku, sprva le službeni ali igralni škatli, se danes pripisujejo novi pomeni: ni le »naložba v prihodnost« in »podaljšek starševskega dela«, pač pa ima več, tudi izključevalnih vlog: lahko je »vsiljivec« in »škodljivec« ali »tolažnik« in »orodje za vse«. V ozadju teh razlik so generacijski razkoraki: mladim računalnik v sferi doma pomeni most, ki različne strukture vsakdanjega sveta tesno povezuje, medtem ko ga starši razumejo kot novo dezintegrativno točko v družinskem življenju.

Download fulltext (PDF) >>


Neformalni viri vpliva v EU: trda in mehka znanja ter učinkovitost slovenske državne uprave v času predsedovanja Svetu EU

Sabina Kajnč, Marjan Svetličič

Družboslovne Razprave 61, pages 59-79

Abstract
Cilj članka je ugotoviti, kako je bila Republika Slovenija (oz. njena strokovna in diplomatska elita) kot predsedujoča Svetu EU v prvi polovici leta 2008 »opremljena« s kompetencami za izrabo mehkih virov vpliva, ki naj bi jih skladno s teorijo v EU imele male države članice. Članek analizira rezultate ankete, izvedene med več kot 600 državnimi uslužbenci, ki so pri predsedovanju sodelovali z vsebinskimi nalogami. Rezultati kažejo, da pri izvajanju nalog ni bilo problematično trdo znanje, pač pa so bile dosti bolj potrebne mehke veščine. Glede na – sicer subjektivno – oceno nosilcev predsedovanja slovenska državna uprava ne izkorišča dovolj svoje majhnosti, ki naj bi ji omogočala večjo učinkovitost, saj jo pestijo problemi med- in znotrajresorskega usklajevanja, hierarhičnost, ki zlasti vpliva na (ne)informiranost, in pa nizka stopnja neformalnih stikov med uslužbenci.

Download fulltext (PDF) >>


Poskusi prevrednotenja položaja Ruske federacije v mednarodni skupnosti – primer Gruzije

Denis Mancevič, Boštjan Udovič

Družboslovne Razprave 61, pages 81-100

Abstract
Mednarodnopolitični dogodki na južnem Kavkazu, ki so se zgodili avgusta 2008, narekujejo potrebo po analizi globljih vzrokov za nastale razmere. Območje držav nekdanje Zveze sovjetskih socialističnih republik (ZSSR) so v zadnjih letih zaznamovale velike spremembe geopolitičnih razmer, ki so dodatno oslabile vlogo Ruske federacije (RF) v njeni interesni sferi. V članku sva predpostavila, da je RF izkoristila politične spremembe v Gruziji in Ukrajini, da bi prevrednotila svoj položaj v odnosu do ZDA in EU. To dokazujeva skozi različna ravnanja ruske zunanje politike v zadnjih osmih letih do držav nekdanje ZSSR. Članek potrjuje tezo, da je RF z uporabo ekonomskih sredstev zunanje politike želela doseči prevrednotenje svojega položaja v mednarodni skupnosti in da bo to skušala delati tudi v prihodnje, saj v RF obstaja želja in ideja, da ji mora v mednarodni skupnosti pripadati položaj, ki ga je 45 let uživala nekdanja ZSSR.

Download fulltext (PDF) >>