Home » Issue 63

Družboslovne Razprave 63 (XXVI)

Redistributivna pravičnost v slovenskem sistemu socialne varnosti: od zaslužnosti k preverjeni potrebi?

Tatjana Rakar, Anja Kopač-Mrak

Družboslovne Razprave 63, pages 7-28

Abstract
Spremenjen družbenoekonomski kontekst, predvsem spremenjena struktura trga delovne sile, procesi globalizacije, demografske spremembe in spremembe v neformalni sferi, vodijo k zaostrovanju odnosa med trgom delovne sile in sistemi socialne varnosti ter k iskanju novega ravnovesja, ki bi zagotavljalo ekonomsko učinkovitost in socialno varnost. V članku avtorici analizirata spremembe slovenske socialne politike na področju zagotavljanja socialne varnosti brezposelnim osebam v zadnjih dveh desetletjih in njene učinke v praksi. Pri tem se osredotočata na vprašanje implementirane redistributivne pravičnosti. Vpeljana načela redistributivne pravičnosti namreč določajo temeljne cilje redistribucije, njene mehanizme in institucionalne spremenljivke ter tako opredeljujejo naravo socialne politike in posledično tudi njene blaginjske izide (npr. stopnjo revščine, socialne izključenosti, socialne neenakosti).

Download fulltext (PDF) >>


Religija kot vir socialnega kapitala: prostovoljstvo, združenja, zaupanje

Igor Bahovec

Družboslovne Razprave 63, pages 29-48

Abstract
Članek se osredotoča na organizirane oblike religije kot posebne vire družbene povezanosti, civilne kulture in socialnega kapitala. V analizi je upoštevana kritična obravnava relevantne literature ter obdelava podatkov iz Evropske raziskave vrednot 1999/2000 in Evropske družboslovne raziskave 2002. Analiza kaže, da je na individualni ravni vpliv religije na socialni kapital večji pri rednih obiskovalcih nedeljskih obredov in največji pri članih z religijo povezanih prostovoljnih združenj. Po drugi strani smo pokazali, da nekatere razlike v ravni socialnega kapitala v evropskih regijah lahko povežemo z razlikami v religiozno-kulturnih tradicijah. Čeprav je v splošnem opaziti pozitiven ali nevtralen vpliv religije na socialni kapital, pa obravnavamo tudi omejitve in senčne vidike religioznega združevanja.

Download fulltext (PDF) >>


Tvoje telo – moja bolečina; Marginalne avtorefleksivne telesne tehnike in konstruiranje občutij »body art performansa«

Tomaž Krpič

Družboslovne Razprave 63, pages 49-62

Abstract
Avtor v članku s pomočjo Crossleyevega koncepta refleksivnih telesnih tehnik opredeli koncept avtorefleksivnih telesnih tehnik, in sicer kot tiste telesne tehnike, s katerimi akter učinkuje vzvratno na lastno telo z namenom, da bi telo na poseben način bodisi preoblikoval, ga ohranjal ali kako drugače tematiziral. S tem poskuša pri drugih posameznikih povzročiti določena čustva in občutke, misli ter pogosto tudi delovanje. Avtor v nadaljevanju body art performans opredeli kot družbeni, kulturni in politični pojav, kjer performer z uporabo različnih neprijetnih marginalnih avtorefleksivnih telesnih tehnik ustvari dogodek na površini lastnega telesa in pod njo, in sicer z namenom investicije (neprijetnih) čustev in občutij v telesa gledalcev. Tako lahko body art performans kot kulturni pojav služi tudi kot sredstvo javnega izražanja osebne skrbi o splošnih zadevah v družbi.

Download fulltext (PDF) >>


Elementi menjave daru v tržni ekonomiji

Andrej Rus

Družboslovne Razprave 63, pages 63-78

Abstract
Raziskava preverja veljavnost dihotomnega socialnoantropološkega modela menjave, ki trdi, da je tržna menjava strogo ločena od menjave daru, saj pomeni menjavanje odtujljivih, neosebnih in anonimnih predmetov brez moralnih in socialnih elementov ali obvez. V preteklih desetletjih so se marketinške metode precej spremenile, in danes pogosto vsebujejo elemente, ki posnemajo darovanje. Analiza kaže, da sodobne marketinške tehnike tržno menjavo dekomodificirajo: gradijo dolgoročne odnose med podjetjem in kupci, ustvarjajo moralne obveze, zmanjšujejo element odtujenosti in omogočajo prenos identitet. Tako v tržno menjavo vnesejo elemente darovanja.

Download fulltext (PDF) >>


Enaka obravnava žensk in moških pri zasedbi prostega delovnega mesta

Sara Slana

Družboslovne Razprave 63, pages 81-100

Abstract
Prispevek problematizira neenako obravnavo spolov pri zaposlovanju, in sicer z vidika neenakih možnosti in diskriminacije žensk pri zasedbi prostega delovnega mesta. Predstavljeni so ključne teoretične razlage in zakonodajna ureditev omenjenega področja, rezultati nacionalne akcije ozaveščanja delodajalcev ter rezultati pilotne raziskave med diplomanti in diplomantkami Fakultete za družbene vede v Ljubljani. S pilotno raziskavo smo na omenjeni populaciji želeli preveriti, ali je po njihovem mnenju dosežen namen instrumenta objave prostega delovnega mesta z oznako M/Ž, tako imenovanega zaščitnega ukrepa za zagotavljanje enake obravnave spolov pri iskanju zaposlitve, določenega v Zakonu o delovnih razmerjih.

Download fulltext (PDF) >>