Home » Issue 64

Družboslovne Razprave 64 (XXVI)

Raziskovalna etika med znanostjo, zasebnostjo in birokracijo

Brina Malnar

Družboslovne Razprave 64, pages 7-24

Abstract
Članek podaja pregled ključnih etičnih dilem v odnosu med raziskovalcem in sodelujočimi, izpostavlja težavnost enoznačnega razreševanja teh dilem in prikazuje njihovo situacijsko določenost. V prvem delu so predstavljeni trije poglavitni načini zaščite sodelujočih v raziskavah – zaupnost, anonimnost in obveščena privolitev – ter problematika njihove praktične uporabe v družboslovju. Sledita obravnava etičnih dilem na internetu kot novem raziskovalnem mediju ter razprava o trendih birokratizacije etičnih postopkov in tveganj, ki iz tega izhajajo. Članek sklene ugotovitev, da je zaradi razlik v metodoloških pristopih in raziskovalnih okoliščinah za družboslovje primernejša paradigma etičnega odločanja kontekstualna, in ne univerzalistična, zato v primeru vztrajanja pri togih deontoloških načelih etična regulacija lahko postane mehanizem omejevanja družboslovnega raziskovanja.

Download fulltext (PDF) >>


Spol v raziskovanju: od binarizma in homogenosti h kompleksnosti

Renata Šribar, Valerija Vendramin

Družboslovne Razprave 64, pages 25-43

Abstract
Pričujoča razprava temelji na soočanju dveh spoznavnih paradigem, pozitivistične in konceptualne, pri čemer je slednja zavezana feministični epistemologiji. Skozi raziskovanje znanstvene refleksije o konstrukcijah spolov v sferi izobraževanja in s koncepti, povezanimi s sodobnimi konceptualizacijami spolov (gender, seksualnost, telesnost, moč), ugotavljava, da spol s spolno dihotomijo (ženske, moški) na področju kvantitativnega raziskovanja ni ustrezno reprezentiran in soustvarjen. Prav tako tudi homogenost spolne skupine ne ustreza ravni življenjskega izkustva. Sklep študije je namenjen feministično epistemološkemu prispevku k spolni kategorizaciji v kvantitativnem sociološkem raziskovanju, povezanem s statističnimi zajemi. V zaključni argumentaciji predlagava razširitev spolnih kategorij, ki bi na diferencirane načine (glede na raziskovalno temo) zajela transspolne osebe, in segmentacijo raziskovane spolne skupine glede na multipla razmerja družbenih moči oziroma nujni predhodni epistemološki premislek.

Download fulltext (PDF) >>


Kritična analiza političnih diskurzov o izbrisanih v žanrih mnenjske zvrsti

Andreja Vezovnik

Družboslovne Razprave 64, pages 45-62

Abstract
Prispevek kritično analizira politične diskurze o izbrisanih, ki se med letoma 1995 in 2008 pojavljajo v slovenskem tisku. V kvalitativno analizo je bilo zajetih 312 enot mnenjske zvrsti (kolumna, komentar, editorial, glosa itd.), ki so bile izbrane na podlagi ključnih besed izbrisani in izbris. Prispevek ugotavlja, da sta se v tem obdobju okrog vozlišča, tj. izbrisanih, izoblikovali predvsem dve antagonistični poziciji. Prva, ki se zavzema za pravice izbrisanih in s svojo demokratično zahtevo naslavlja oblast, ter druga, ki predlogu ureditve pravno-formalnega statusa izbrisanih nasprotuje. Prva pozicija se umešča predvsem v diskurz univerzalnih konceptov demokracije in človekovih pravic, druga pa predvsem v nacionalistični in patriotski diskurz. Namen analize je ugotoviti, kateri prazni (oz. hegemonski) označevalci se v tem antagonističnem razmerju producirajo in kako se konstituirajo verige ekvivalenc obeh antagonističnih pozicij. Analiza zato odpira dve vprašanji: vprašanje tematizacije razmerja med partikularno in univerzalno zahtevo, ki se vpisujeta v diskurzivno, ter heterogeno zahtevo izbrisanih, ki se v diskurzivno vpisuje zgolj prek predstavništva zagovorniškega diskurza, in vprašanje, ki se posledično loteva problema retroaktivne konstrukcije izbrisanih kot političnega subjekta, ki se lahko konstituira zgolj skozi posredno politično predstavništvo. Prispevek trdi, da gre v primeru izbrisanih za »spodletelo predstavništvo«, saj se zagovorniški diskurz artikulira v praznem označevalcu univerzalnih človekovih pravic in demokracije, ki – paradoksalno – namesto da ustvari mesto, kjer bi se v diskurzivnem pozicionirala zahteva političnega subjekta, proizvede njegovo pasivizacijo, viktimizacijo, reifikacijo in s tem desubjektivacijo.

Download fulltext (PDF) >>


Podobe preiskovalnega novinarstva v slovenskem dnevnem tisku

Karmen Erjavec, Melita Poler Kovačič

Družboslovne Razprave 64, pages 63-80

Abstract
Slovenski novinarji so privzeli določene strategije, s katerimi ustvarjajo podobe preiskovalnega novinarstva v (kakovostnem) dnevnem tisku. Vendar pa nekatere prispevke o institucionalnih škandalih lahko označimo le kot polpreiskovalne. Tekstovna analiza je izpostavila strategije faktizma, sklicevanja na uradne in/ali anonimne vire ter na splošno védenje in zdrav razum. Novinarji so razloge za to prakso v poglobljenih intervjujih pripisali tržni usmerjenosti medijev; izrazili so prepričanje, da so prisiljeni vztrajati v tej situaciji, ki je ni možno spremeniti ali pa je celo pojmovana kot nekaj normalnega. Namesto da bi opravljali vlogo psov čuvajev, polpreiskovalni novinarji tako dopuščajo uradnim virom – pogosto skritim za tančico anonimnosti –, da postavljajo medijske predmetnike.

Download fulltext (PDF) >>


Domače in skrbstveno delo ter odnosi med spoloma: stare zgodbe v novih preoblekah?

Živa Humer, Metka Kuhar

Družboslovne Razprave 64, pages 81-96

Abstract
Članek problematizira domače in skrbstveno delo v zasebni sferi kot področje neenakosti med spoloma tako v Sloveniji kot Evropski uniji. Avtorici izhajata iz izrazite neenakosti med spoloma pri delitvi domačega in skrbstvenega dela v Sloveniji, ki obstaja kljub večdesetletni zgodovini participacije žensk v javni sferi. Osredotočata se na percepiranje odgovornosti za domače in skrbstveno delo, doživljanje napetosti in konfliktov, ki nastajajo med partnerjema zaradi delitve dela, ter na strategije, ki jih pari uporabljajo za izogibanje napetosti in konfliktom oz. njihovo reševanje.

Download fulltext (PDF) >>