Home » Issue 66

Družboslovne Razprave 66 (XXVII)

Etika raziskovanja v družbeni areni

Brina Malnar

Družboslovne Razprave 66, pages 7-24

Abstract
Namen članka je podati pregled ključnih etičnih dilem v odnosu med raziskovalcem in družbo, izhajajočih predvsem iz pogostega konflikta med načeli znanosti, politike in ekonomije v raziskovalnem procesu in okolju. Izhodišče razprave je vztrajanje na »resnici« kot temeljnem znanstvenoraziskovalnem načelu, katerega vloga pa lahko postane sekundarna zaradi vpetosti raziskovanja v razmerja družbene moči. Poglavitno težišče članka je zato analiza načinov instrumentalizacije raziskovalnih praks in izsledkov kot posledica političnih, komercialnih ali kariernoeksistenčnih pritiskov. Članek sklene ugotovitev, da je pogoj družbeno odgovorne raziskovalne etike kritična refleksija osebne raziskovalne drže in družbenih učinkov znanstvenih izsledkov, poglavitni družbeno-etični problem sociološkega raziskovanja pa danes ni toliko v preveliki politizaciji spoznanj, temveč prej v njihovi premajhni družbeni odmevnosti.

Download fulltext (PDF) >>


Odnos med javnostjo in znanostjo: Nekateri konceptualni vidiki in odprta vprašanja ter vloga medijev pri oblikovanju odnosa med javnostjo in znanostjo

Blanka Groboljšek

Družboslovne Razprave 66, pages 25-43

Abstract
Prispevek se ukvarja s teoretskimi in empiričnimi vidiki preučevanja odnosa med javnostjo in znanostjo. Gre za razmeroma novo, multidisciplinarno polje preučevanja, zato je prvi del prispevka namenjen pregledu študij in pristopov na tem področju. V drugem delu je pozornost usmerjena na pregled rezultatov javnomnenjskih raziskav, ki kažejo na ambivalentnost stališč javnosti glede znanstveno-tehnoloških vprašanj. V osrednjem delu prispevka se osredotočam na vlogo medijev pri oblikovanju odnosa med znanostjo in javnostjo. V tem okviru je bila opravljena vrsta analiz medijskega oziroma časopisnega poročanja o znanosti in tehnologiji, ki kažejo na porast prispevkov s tega področja in poudarjajo pomen znanstvenih rubrik. Slednje potrjuje tudi opravljena vsebinska analiza tedenske priloge Znanost, ki je pomemben okvir popularizacije predvsem nekaterih področij znanosti in vzpostavljanja t. i. znanstvenega novinarstva v Sloveniji.

Download fulltext (PDF) >>


Podložniška politična kultura v postkomunističnih družbah: primerjalna študija postjugoslovanskih študentov

Sergej Flere, Andrej Kirbiš

Družboslovne Razprave 66, pages 45-66

Abstract
V raziskavi so bili na vzorcu študentov družboslovja preučeni nekateri elementi politične kulture v osmih postjugoslovanskih državnih entitetah (N = 2178, M-starost = 19,8 leta, SD = 1,89). Rezultati so pokazali, da so v socioekonomsko manj razvitih okoljih v povprečju bolj prisotni elementi t. i. podložniške politične kulture, ki jo označujejo avtoritarnost, splošni tradicionalizem, zavezanost tradicionalnim spolnim vlogam, državni paternalizem in posplošeno nezaupanje. Izjema od te tendence je bil kazalec ekonomskega egalitarizma, kjer razlike med vzorci niso bile statistično značilne. Avtorji ugotavljajo, da skoraj dve desetletji po razpadu Jugoslavije v njenih naslednicah še vedno ostajajo prisotne nekatere vrednotne razlike, in sklenejo, da proces demokratične konsolidacije v postjugoslovanskih družbah še ni končan, da pa je temu cilju s politično-kulturnega vidika najbliže Slovenija.

Download fulltext (PDF) >>


Starševstvo v reorganiziranih družinah v Sloveniji

Katja Pesjak

Družboslovne Razprave 66, pages 67-88

Abstract
Članek obravnava dinamiko odnosov med biološkimi starši in otroki ter med socialnimi starši in otroki z vidika vsakdanjega življenja v reorganiziranih družinah v Sloveniji. Glavni cilj je bil s pomočjo osebnih intervjujev odgovoriti na tri vprašanja: ali se in kako se redefinirajo odnosi med biološkimi starši in otroki v reorganiziranih družinah, kako biološki starši dojemajo odnose med novimi partnerji in otroki ter kako socialni starši dojemajo odnose med njimi in partnerjevimi otroki. Odnosi med biološkimi starši in otroki se preoblikujejo v kontekstu oblikovanja novih partnerstev. Dojemanja odnosov med socialnimi starši in otroki ter elementov oblikovanja odnosov izhajajo iz življenja v enostarševski in reorganizirani družini ter iz izkušenj starševstva v nuklearni družini. Dojemanja socialnih staršev se vežejo na predpostavke vloge socialnega starša oz. na predpostavke spola.

Download fulltext (PDF) >>


Vloga posameznikovega primarnega socialnega okolja v odnosu do vojaške organizacije: primer Slovenske vojske

Jelena Juvan, Janja Vuga

Družboslovne Razprave 66, pages 89-109

Abstract
Članek se ukvarja z odnosom med družino in vojaško organizacijo. V prvem delu avtorici, izhajajoč iz nekaterih teoretičnih predpostavk, kot sta koncept pohlepnih institucij in koncept socialne opore, pojasnita razmerje med družino in vojaško organizacijo. V drugem delu se osredotočita na primer Slovenske vojske (SV). Empirična analiza odnosa med vojaško organizacijo in primarnim socialnim okoljem pripadnikov temelji na podatkih, pridobljenih v raziskavah Obramboslovnega raziskovalnega centra. Primarno socialno okolje v raziskavah predstavljajo partnerji/-ice, starši in prijatelji. Percepcija njihovega odnosa do službe v SV in do napotitev v tujino vpliva tako na zadovoljstvo pripadnikov kot tudi predanost, koncentracijo in kakovost dela.

Download fulltext (PDF) >>