Home » Issue 7

Družboslovne Razprave 7 (VI)

Problema modernosti in modernizacije v kontekstu teoretične sociologije

Rudi Rizman

Družboslovne Razprave 7, pages 7-18

Abstract
Prispevek se ukvarja z vlogo, ki jo imata pojma modernosti in modernizacije v sociologiji. Za boljše razumevanje obeh pojmov, je avtor predstavil njune poglavitne pojmovne reference. S prepoznavanjem glavnih strukturalnih determinant procesov modernizacije, je mogoče preseči staro paradigmo modernizacije, s katero ni več mogoče razložiti novih vzorcev societalnega pluralizma. Posebej se prispevek ukvarja s problemom (in)kompatibilnosti etnične oz. nacionalne pripadnosti z nastopom (post)moderne oz modernizirane družbe. Sociološka veda nudi validne informacije in znanja o zgodovinskih epicentrih modernosti in njenih geografskih premikih. Prispevek se sklene z orisom različnih razumevanj modernosti in modernizacije v najnovejši sociološki teoriji.

Download fulltext (PDF) >>


Deformirana modernizacija - (realni) socializem med tradicijo in modernostjo

Frane Adam

Družboslovne Razprave 7, pages 19-30

Abstract
Realsocialistični sistemi so se sposobni modernizirati le v omejenem (ekstenzivnem) obsegu, zato avtor govori v tem okviru o parcialni oziroma deformirani modernizaciji. Ta tip modernizacije ni samo posledica neotradicionalističnega (nemodernega) političnega sistema, ki temelji na prevladi politike nad gospodarstvom in ostalimi sferami, temveč je tudi posledica z imperativi modernega razvoja neusklajenega kulturnega koda in tradicije. Do modernizacijskega proboja bo prej prišlo v okoljih, kjer so posamezniki in družbene skupine »psihološko« in kulturno bolj disponirani za družbene spremembe, torej tam, kjer obstaja družbena legitimnost za prehod v moderno družbo. V tem oziru pa obstajajo v Jugoslaviji precejšnje razlike.

Download fulltext (PDF) >>


Socialistična družba kot "obmoderna" družba

Ivan Bernik

Družboslovne Razprave 7, pages 31-40

Abstract
Glavna sistemska značilnost jugoslovanske (in drugih socialističnih družb) družbe je centralnost političnega sistema ali dominacija politike nad ekonomijo. Problem je v tem da politična regulacija družbe implicira minimaliziranje opcij, ki so na razpolago drugim družbenim podsistemom. To pomeni dediferenciranje ali nasilno redukcijo kompleksnosti kar se izraža v nizki funkcionalni avtonomiji in samoregulaciji družbenih podsistemov in celotnega sistema sistemskih karakteristikami so sicer navidezno integrirane, to da niso sposobne reagirati na impulze in spremembe okolja in se jim adekvatno prilagoditi. Zato so te družbe obmoderne, torej še ne moderne.

Download fulltext (PDF) >>


Zalom jugoslovanskih elit modernizacije

Mojca Novak Pešec

Družboslovne Razprave 7, pages 41-50

Abstract
Sodobne jugoslovanske politične elite so odgovorne za produkcijo in implementacijo projekta o regulaciji družbenega sistema, ki pa ne ustreza družbenemu substratu in realnim procesom. Zato avtorica izhaja iz predpostavke, da je sodobna jugoslovanska kriza tudi posledica vzorcev industrializacijskega prehoda in njegovih nosilcev, ne pa samo socialistične revolucije in samoupravljanja kot mehanizma regulacije. Pomembni akterji industrializacijskega prehoda so bili zunajsistemski akterji kot prenašalci in uvajalci radikalnih industrializacijskih sprememb. Avtohtoni dominanti akterji pa so samo industrializirali tradicionalne dejavnosti Tako je jugoslovanska industrializacija pridobila vzorec dualne ekonomije, kakršen je značilen za dežele Tretjega sveta. Zato vzroka za razmeroma preprosto Zamenjavo dominantnih akterjev po letu 1945 ni mogoče iskati samo v vlogi revolucionarjev v odporniškem gibanju, temveč predvsem v skromnih resursih avtohtonih nosilcev industrializacijskega prehoda.

Download fulltext (PDF) >>


Državno industrializirana družba kot nedokončana modernost

Miroslav Stanojević

Družboslovne Razprave 7, pages 51-65

Abstract
Opis ključnih virov oligarhične moči profesionalne uprave jugoslovanske delovne organizacije (podan v kontekstu raziskovanj distribucije moči znotraj jugoslovanskega »podjetja«) nedvoumno kaže, da je poglavitni vir te moči (obstoječi) jugoslovanski politično-institucionalni sistem. Takšen vir moči razkriva določen netržen način strukturiranja (socialnega sistema) jugoslovanske delovne organizacije ter potrjuje tezo, da je tudi jugoslovanska družba v celoti zgodovinsko strukturirana po načelu netržnega posredovanja produkcije in porabe. Znotraj tega načela strukturiranja je dosegljiva le delna modernizacija družbe. Zaradi tega je osnovno vprašanje strategije razvoja takšne (na ta način strukturirane) družbe sprememba osnovnega načela družbenega strukturiranja kot ključnega pogoja dokončanja modernosti.

Download fulltext (PDF) >>


Kriza industrijske moderne in novi individualizem

Mirjana Ule

Družboslovne Razprave 7, pages 66-75

Abstract
V sestavku obravnavam industrijsko moderno kot polovično in »nedokončano« moderno. V sedanji krizi moderne gre za preseganje njenih predmodernih sestavin v poindustrijski moderni. Opozarjam na nasprotje med »novim individualizmom« v poindustrijski moderni ter med standardizacijo preko trga, potrošnje, izobrazbe, medijev, odvisnosti od institucij itd. Nasprotja industrijske moderne so drastično zaostrena v socialističnih družbah. Te družbe so potencirale ekstremne industrijske moderne, a mimo razvoja civilne družbe. S tem so realizirale svojsko obliko »predmodernih« družb. Zato je zanje prehod v poindustrijsko moderno izrazito težavna in kritična doba, ki te družbe radikalno ogroža. Prav dopustitev in sproščanje novega individualizma je nujni pogoj za prevladanje socialističnih predmodernih družb.

Download fulltext (PDF) >>


Narodno vprašanje v postmodernem času

Dimitrij Rupel

Družboslovne Razprave 7, pages 76-83

Abstract
Politična kriza v Jugoslaviji in njena notranja nestabilnost je posledica soobstoja treh različnih tipov narodov in nacionalizmov: 1) predmodernih (Albanci na Kosovem); 2) modernih (Srbi); postmodernih (Slovenci, Hrvati). Za moderni tip nacionalizma je značilen ekspanzionalizem, postmoderni nacionalizem je defenziven in obramben, predmoderen tip pa je šele na poti nacionalnega prebujanja in emancipacije. Glavni konflikt v Jugoslaviji tako obstaja med modernim nacionalizmom (Srbi) na eni strani, ter predmodernim in postmodernim nacionalizmom na drugi strani Zahodna Evropa postaja postnacionalistična - nekdanji moderni nacionalni ekspanzionizem se je transformiral v zvezo enakopravnih postmodernih in postindustrijskih nacij. Rešitev za Jugoslavijo je, da dokončno postane država narodov oz. držav. Jugoslavija ni ZDA in ne more postati narod držav.

Download fulltext (PDF) >>


Ali obstaja postmoderna družbena razvojna stopnja

Johannes Berger

Družboslovne Razprave 7, pages 87-102

Abstract
Povzetek članka ni na voljo.

Download fulltext (PDF) >>


Družba tveganja : predgovor

Ulrich Beck

Družboslovne Razprave 7, pages 103-107

Abstract
Povzetek članka ni na voljo.

Download fulltext (PDF) >>


Ustroj in dinamika tradicije v tradicionalnih družbah

Shmuel Noah Eisenstadt

Družboslovne Razprave 7, pages 108-120

Abstract
Povzetek članka ni na voljo.

Download fulltext (PDF) >>


Zgodovinske tradicije, modernizacija in razvoj

Shmuel Noah Eisenstadt

Družboslovne Razprave 7, pages 121-129

Abstract
Povzetek članka ni na voljo.

Download fulltext (PDF) >>


Nova družbena gibanja in kontinuiteta moderne

Klaus Peter Japp

Družboslovne Razprave 7, pages 130-150

Abstract
Povzetek članka ni na voljo.

Download fulltext (PDF) >>